?> CENTER ARHITEKTURE SLOVENIJE | Fabianijevo leto 2015

Fabianijevo leto 2015

Want create site? Find Free WordPress Themes and plugins.

MAKS FABIANI, 150. OBLETNICA: DARILO SLOVENSKE ARHITEKTURE in CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA

V letu 2015 smo obeležili 150. obletnico rojstva arhitekta, urbanista in inovatorja Maksa Fabianija, ki je živel in delal v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Z izredno širokim ustvarjalnim opusom in vplivom se umešča med najpomembnejše arhitekte nekdanje Avstro-Ogrske monarhije oziroma najpomembnejše arhitekte srednje Evrope na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ki so svoj ugled potrjevali zlasti na Dunaju. Med drugimi mesti tedanje monarhije je kot urbanist in arhitekt bistveno zaznamoval tudi Ljubljano in Trst. V drugi polovici svojega dolgega in plodnega življenja pa je s svojim delom vplival na prostorski razvoj v 1. sv. vojni razdejane Primorske, vse od Posočja do Goriške in Krasa, na obeh straneh meje.logo_mf_150_letnica_rumen

Center arhitekture, zavod za razvoj prostorske kulture, je ob 150. obletnici rojstva Maksa Fabianija k sodelovanju za pripravo osnutka CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE – CGP FABIANIJEVO LETO 2015 povabil študente Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z njihovimi mentorji. Kolekcijo DARILO SLOVENSKE ARHITEKTURE: Maks Fabiani pa so soustvarjali študentje Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za dizajn Univerze na Primorskem pod vodstvom svojih mentorjev.

DARILO SLOVENSKE ARHITEKTURE je projekt izobraževanja laične in strokovne javnosti o bogati kulturno-arhitekturni dediščini Slovenije. Predstavlja kolekcijo izdelkov z motivi iz ključnih del slovenske arhitekturne dediščine in sodobnosti. Projekt je nastal na pobudo in pod vodstvom Centra arhitekture, ki deluje na področju arhitekturne vzgoje, izobraževanja ter ozavešča o pomenu kakovostno grajenega prostora. Prva kolekcija Darilo slovenske arhitekture, ki črpa navdih iz del Ivana Vurnika in Helene Kottler Vurnik, je nastala v sodelovanju z oddelkoma za oblikovanje vizualnih komunikacij ter industrijsko in unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Na podlagi izvedenih del in načrtov arhitekta Maksa Fabianija so študentje Naravoslovnotehniške fakultete pripravili izdelke – darila, ki so sodobna, originalna in uporabna v vsakdanjem življenju. Ukvarjali so se s prenosom Fabianijevih motivov na najbolj prodajane oblačilne in tekstilne izdelke kot npr. majice oz. T-shirti, šali, rute in blazine, obenem pa iskali tudi izvirne, še neuporabljene ideje za originalna in uporabna darila. Pri tem so raziskovali in eksperimentirali z različnimi poobdelavnimi tehnikami: od različnih vrst tiska, digitalnega tiska, sitotiska, tiska s pomočjo preslikačev, do laserskega rezanja ipd. Pri nekaterih izdelkih so na t. i. polizdelke (majice, tekstilne vrečke, podloge za miške ipd.) natisnili svoje motive, druge izdelke, predvsem tunike, pa so najprej digitalno potiskali, potem pa zašili. Rezultati študentskega dela so vidni v široki paleti oblikovalsko originalnih in tehnološko dobro zasnovanih izdelkov.

Prof. Karin Košak
Naravoslovnotehniška fakulteta UL, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje;

V nalogi so študentje Fakultete za dizajn obravnavali filozofijo arhitekturnih, urbanističnih in oblikovalskih del arhitekta Maksa Fabianija z namenom analizirati položaj produktov s konotacijo obdarovanja na eni strani ter vlogo prepoznavnega turističnega izdelka na drugi strani, z različnih vidikov razumevanja, kot so: vloga oblikovanja daril, uporabnost in pomen, komunikacija, identiteta in kontekst prihodnosti. Z raziskavo usmerjeno k diskurzu obdarovanja in prepoznavnosti Fabianijevih praks so dokazovali, kako lahko produkt v kontekstu darila v določenem času in zaradi različnih vzrokov vstopi v svet določene istovetnosti, ki v našem prostoru še ni popolnoma prepoznavna. Pri tem so izhajali iz teorij o oblikovanju, ki se navezujejo na širše področje razumevanja pomena produkta darila in ožje upoštevanje vseh parametrov procesa ter ustvarjanja oblik slovenske identitete z namenom spodbujanja kritične refleksije na področju oblikovanja.

Doc. dr. Petra Bole
Fakulteta za dizajn, UP, Oddelek notranjo opremo

CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA – CGP FABIANIJEVO LETO 2015

Študentje so izdelovali oblikovalsko nalogo, ki je obsegala načrtovanje in oblikovanje vizualnega jezika, ki s krovnim znakom označuje in likovno povezuje vse dogodke na dveh ravneh:
– Vizualna identiteta dogodkov neposredno povezanih s Fabianijevim letom 2015, pri čemer so sestavni elementi sporočanja krovni znak, črkovna vrsta, hierarhija, kompozicija in barve. Na tej ravni je krovni znak enakovreden grafični element ostalim elementom vizualne identitete.
– Označevanje dogodkov in predmetov v partnerstvu s Fabianijevim letom 2015 s krovnim znakom, in sicer na dva načina: krovni znak je primarni, kadar je dogodek podrejen Fabianijevemu letu 2015, in sekundarni oz. partnerski, kadar je dogodek nadrejen ali enakovreden Fabianijevemu letu 2015.

Med izdelanimi rešitvami je bila izbrana idejna zasnova študentov Veronike Brezovnik, Daše Manevski, Špele Pangerl in Mihaela Aleksandra Mahkovica, saj ponuja kompakten in visoko aplikativen logotip v obliki monograma “MF“ z možnostjo vpeljave arhitektovega portreta na način pikselacije ter povzema mrežno strukturo Fabianijeve mozaične mreže z dunajske palače Portois & Fix. Logotip je dinamičen grafični organizem, ki temelji na modularnem sistemu in s pred določenimi likovnimi spremenljivkami omogoča konsistentno izmenjavo vsebin in podatkov. Obenem pa mreža izrazito močnih linij spominja na secesijske tipografske kompozicije.

Izbrana črkovna vrsta likovno ne konkurira ostalim grafičnim elementom, je strogo funkcionalna in dobro berljiva. Barvno kodiranje logotipov je povezano s Fabianijevim delovanjem v avstro-ogrskem kulturnem prostoru. Slovenske različice so v oker barvi z ljubljanske Hribarjeve hiše, nemške v zeleni z dunajske hiše Portois & Fix ter italjanske v rdeči barvi s hiše tržaškega Narodnega doma.

Doc. Domen Fras
Naravoslovnotehniška fakulteta UL, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje

Razstava je nastala ob 150. obletnici rojstva arhitekta Maksa Fabianija.

Nosilec: CENTER ARHITEKTURE SLOVENIJE, Zavod za razvoj prostorske kulture
Postavitev: CENTER ARHITEKTURE SLOVENIJE, Zavod za razvoj prostorske kulture
Zasnova, besedila in izbor slik: Barbara Viki Šubic, Špela Kuhar, mag. Polona Filipič (Fakulteta za arhitekturo UL)
Lektoriranje: Jelka Mohorič
Prevodi: Jelka Mohorič

Sodelujoči:

naravoslovnotehniska-fakulteta-ntf-ljubljana

Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Katedra za informacijsko in grafično tehnologijo

Mentorji:
doc. Domen Fras, asist. Pušnik Nace, asist. Rat Blaž

Študentje:
Katja Anželak, Ana Avbelj, Metka Bačar, Andreja Barbarič, Helena Božič, Veronika Brezovnik, Anja Gantar, Alja Herlah, Ana Jereb, Rebeka Kavčič, Mihael Aleksander Mahkovic, Daša Manevski, Matjaž Muhič, Špela Pangerl, Janja Perhač, Jan Petelinc, Taja Polovšak, Mark Prelec, Agnieszka Rovšnik, Tjaša Saje, Anna Sochova, Saša Špiler

Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil

Mentorji:
red. prof. Karin Košak, doc. Katja Burger, asist. Arijana Gadžijev

Študentje:
Nastja Podrekar, Nena Hribar, Bernarda Conič, Petra Šink, Tjaša Grudnik, Estera Lovrec, Tea Eršte Meškovič, Kaja Golob, Dejan Petrović, Lovro Ivančić, Sara Jankovič, Reneja Borštnar, Timotej Bistan, Tjaša Zalar, Urška Hvalica, Kaja Stegovec, Klavdija Frelih, Špela Zelko

fd1

Fakulteta za dizajn, Univerza na Primorskem
Oddelek notranjo opremo

Mentorji:
doc. dr. Petra Bole

Študentje:
Adamič Žiga, Artič Urška, Caserman Enya, Čosić Jana, Črnič Anja, Deršek Žiga, Dolenšek Lea, Fras Katarina, Gaber Valeska, Gerjol Naja, Gole Tjaša, Hajdinjak Tihana, Jurgelj Maša, Jerić Nicole, Kavaš Doroteja, Kobav Nika, Kocjančič Petra, Kogoj Nina, Kosem Luka, Kovšca Andreja, Kuntarič Peter, Lukač Mateja, Majstrović Tim, Miftaraj Sabina, Mikulić Mirna, Mlinar Matej, Pate Pamela, Perša Lara, Petrovec Tita, Pišot Ana, Potočnik Lucija, Pustoslemšek Matjaž, Rajko Ivana, Rakun Anja, Ritonja Luka, Rogelj Mateja, Roudi Rok, Štefančič Tina, Štravs Patricija, Tomažič Anja, Ugrin Ika, Virant Anamarija, Vivoda Sunčana, Vodišek Urška, Vraneš Tina, Zafirovska Evgenija, Zaplotnik Anže, Živec Patricija

ARHITEKTURA MAKSA FABIANIJA 1865-1962

Maks Fabiani (1865–1962) je spadal v krog umetnikov dunajske secesije, ki so na začetku 20. stoletja postavili izhodišča za razvoj moderne arhitekture. Ta naj bi bila svobodna, neobremenjena s preteklostjo, poznala naj bi samo eno omejitev – da je uporabna, da služi potrebam časa. Smotrna inženirska estetika naj bi postala vir resničnega v arhitekturi. Postala naj bi izhodišče za oblikovanje, ki terja od arhitekta več znanja o konstrukcijah in tehnologiji novih gradiv kot o zgodovinskih slogih. Tudi Maks Fabiani se je zavzemal za sodobne arhitekturne oblike, ki naj bi nastajale na eni strani iz omejitev tektonike in na drugi iz praktičnih zahtev modernega časa. Poleg skrbi za resnično in praktično pa naj bi značaj stavb odražal tudi zgodovinsko pogojeni značaj kraja, kamor se umeščajo. Četudi je Maks Fabiani uporabljal različne sloge, s katerimi je lahko izraz svojih stavb prilagajal času in prostoru, je ostal v vseh obdobjih svojega ustvarjanja zvest poglavitnemu hotenju secesije – povezovati umetnost z vsakdanjim življenjem. Zato je vsaka njegova stavba drugačna in edinstvena, a tako po zasnovi kot obliki prilagojena svojemu programu, lokaciji in kraju.

Arhitektov pristop k posamezni nalogi je bil dejansko urbanističen. Razmišljati o tem, kakšna naj bo stavba, je začel iz pogleda na celoto, na mesto, na njegov značaj, njegov duh, na vse tisto, kar ga dela prepoznavnega. Za Fabianija je bila pravzaprav vsaka stavba, ki jo je zgradil, tudi urbanistični projekt širše celote, s katerim je interpretiral obstoječe in nakazal nastavek za novo. Zato je tudi slog, s katerim je oblikoval svoje stavbe, prilagodljiv času in prostoru. Poleg tega je hotel arhitekt s premišljenimi arhitekturnimi elementi, gradivi in detajli zaznamovati namen posamezne stavbe ter izraziti njen pomen v mestu in kraju. V svoj izraz je znal vključevati različne, tudi nove slogovne prvine, kakršne je prinašal čas.

Kako je arhitekt razmišljal in kako ustvarjal, nazorno kažejo tudi stavbe, ki jih je zgradil v Ljubljani. Vsaka ima svoj izraz, vsaka svojo mestotvorno vlogo, vse pa izhajajo iz velikopoteznega načrta regulacije mesta, ki ga je Fabiani leta 1895 na svojo pobudo izdelal za prenovo in razvoj v potresu poškodovanega mesta.

Fotograf in arhitekt Miran Kambič z natančnim objektivom in prefinjenim občutkom za kompozicijo predstavlja govorico Fabianijeve arhitekture, ki jo je mogoče prepoznati tako iz celotne podobe stavbe kot izbranega detajla na njej.

S svojimi fotografijami nam jo je približal in poustvaril.

prof. Janez Koželj

Did you find apk for android? You can find new Free Android Games and apps.