ŠTUDENTSKI NATEČAJ
IDEJNA IN GRAFIČNA ZASNOVA VURNIKOVE POTI PO RADOVLJICI
Center arhitekture Slovenije v sodelovanju z Občino Radovljica, Krajevno skupnostjo Radovljica, TIC Radovljica, Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Fakulteto za dizajn Univerze na Primorskem razpisal študentski idejni natečaj »Idejna in grafična zasnova Vurnikove poti po Radovljici« v okviru Vurnikovih dni 2020, ob 136. obletnici rojstva arhitekta Ivana Vurnika.
Nagrajenke in nagrajenci študentskega natečaja IDEJNA IN GRAFIČNA ZASNOVA VURNIKOVE POTI PO RADOVLJICI:
1. nagrada
NEŽA BRANKOVIČ, NEŽA JAKI, ZALA KANC, MONIKA KOBAL
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
2. nagrada
NINA ZALETELJ ILIČIČ, ANDRAŽ KURNIK, JAN VERHOVŠEK, ANJA ŽERJAL
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
3. nagrada
NEJC GONZA, NEJC NOVAK, NEJC OGRIZEK, NIKOLINA SEKULOVIĆ, ROK ŠPANDL, ANJA ZGAGA
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru
Razstava vseh prispelih predlogov s spremljajočim katalogom bo v Radovljici v Šivčevi hiši na ogled od 1. do 30. junija 2020, dostopna pa bo tudi na tej spletni strani.
—
Ocenjevalna komisija:
izr. prof. dr. Petra Černe Oven, prof. dr. Beti Žerovc, izr. prof. Mihael Dešman, viš. pred. Tomaž Ebenšpanger, mag. Maja Avguštin, mag. Borut Bezjak, Andrej Golčman
Predsednica ocenjevalne komisije:
izr. prof. dr. Petra Černe Oven
Poročevalka:
Nives Čorak, Center arhitekture Slovenije
Korekture in strokovno mentorstvo:
doc. mag. Polona Filipič, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
prof. Boštjan Botas Kenda, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Martina Malešič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Barbara Viki Šubic, Center arhitekture Slovenije
Ocenjevalna komisija je v žiriranje prejela šest natečajnih predlogov.
Korekture s strokovnim mentorstvom so bile na voljo vsem sodelujočim natečajnim skupinam.
Namen in cilji natečaja
Namen natečaja je bil pridobiti kreativne idejne rešitve za zasnovo in ureditev poti po sledeh radovljiškega rojaka arhitekta Ivana Vurnika in njegove žene slikarke in oblikovalke Helene Kottler Vurnik. Cilj natečaja je bil izboljšati prepoznavnost življenja in dela zakoncev Vurnik ter obenem razširiti turistično ponudbo Radovljice.
Predmet natečaja
Predmet natečaja je bil izdelati idejno zasnovo poti, njen potek, vsebino in vizualno pojavnost. Traso poti so udeleženci natečaja določili sami, priporočljiva je bila trajnostna naravnanost, da se v največji možni meri uporabi že obstoječa infrastruktura (peš in kolesarske poti, cestno omrežje, železnica). Tudi grafično označevanje poti je moralo slediti trajnostnim načelom, pot pa je lahko bila fizično označena (table, oznake …), interaktivno (popotni dnevnik, vodnik, povezave na spletno stran …) ali pa je označevanje kombinacija naštetega. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD) si prizadeva poiskati rešitve, ki bi imele čim manjši negativni vpliv na varovanje in vizualno doživljanje nepremične kulturne dediščine (poleg posameznih hiš tudi trg, vedute in mestne dominante), zato je ZVKD natečajnikom predlagal, da temu posvetijo nekaj raziskovalnega časa. Predlagal je tudi čim večjo vključenost naravnih materialov.
Zasnova in vsebine poti so morale biti jasno predstavljene, točke postankov (vsebine) pa smiselno definirane z zgodovinskimi dejstvi. Pri označevanju vsebin v prostoru je bilo dovoljeno poseganje v tlak z zamenjavo dela tlaka, barvanjem in dodajanjem ali odvzemanjem delov tlaka. Fizično poseganje v fasade objektov z namenom postavitve označevanja (table, oznake, ipd.) ni bilo dovoljeno. Dovoljena je bila projekcija na dele fasade (kar mora biti jasno označeno z načrtom).
Natečajna skupina je morala vsebine določiti glede na izbrano ciljno skupino, kateri je pot primarno namenjena (otroci, družine, splošna javnost …). Pot je morala biti prilagojena tudi za ranljivejše skupine (slabovidni, slepi, gibalno ovirani, starejši, mamice z vozički …).
Predmet natečaja ni bila zasnova urbane opreme in osvetlitve.
Pot je morala biti predstavljena tudi s predlogom idejne celostne grafične podobe, ki je morala vsebovati znak poti IN vse grafične pojavnosti poti (table ali oznake in/ali vodnik ali popotni dnevnik …).
Arhitektura Ivana Vurnika v Radovljici
Vurnikova pot je morala povezati vsaj stavbe, ki jih je arhitekt Vurnik zasnoval v Radovljici:
- Hotel Grajski dvor
- Družinska grobnica na pokopališču
- Vila Savnik
- Športno kopališče Obla Gorica
- Stranski oltar v župnijski cerkvi sv. Petra
- Rojstna hiša Ivana Vurnika (tu se je morala Vurnikova pot končati)
K naštetim objektom je lahko natečajna skupina dodala še druge objekte, arhitekturna dela, krajinske elemente ali morebitne elemente nesnovne arhitekturne kulturne dediščine Ivana Vurnika in Helene Kottler Vurnik, ki so jih želeli izpostaviti in tematsko dodati poti.
Sodelovanje na natečaju
Na natečaju lahko sodelujejo samo študentje, ki obiskujejo eno od visokošolskih institucij:
- Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
- Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru
- Fakulteta za dizajn Univerze na Primorskem
- Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
- Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo Univerze v Ljubljani
- Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino Univerze v Ljubljani
- Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino Univerze v Mariboru
V natečajni skupini je lahko en ali več posameznikov. Sodelujoči v natečajni skupini so lahko z različnih visokošolskih institucij in/ali iz različnih letnikov. Na natečaju lahko sodelujejo tudi absolventi s statusom študenta.
Ocenjevalna komisija
izr. prof. dr. Petra Černe Oven, članica komisije
izr. prof. dr. Beti Žerovc, Filozofska fakulteta UL, članica komisije
izr. prof. Mihael Dešman, Fakulteta za arhitekturo UL, član komisije
viš. pred. Tomaž Ebenšpanger, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM, član komisije
mag. Maja Avguštin, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, članica komisije
mag. Borut Bezjak, vodja Oddelka za infrastrukturo, okolje, prostor in investicije, član komisije
Andrej Golčman, predsednik Krajevne skupnosti Radovljica, član komisije
Nives Čorak, Center arhitekture Slovenije, poročevalka
Merila ocenjevanja
Natečajni elaborati morajo zadostiti razpisni dokumentaciji natečaja. Ocenjevalna komisija natečajnih predlogov, ki ne bodo izpolnjevali teh pogojev, ne bo ocenjevala.
Ocenjevalna komisija bo rešitve v posameznih natečajnih predlogih vrednotila po merilih:
1. Inovativnost, kreativnost in vsebinska ustreznost zasnove.
2. Kakovost predstavitve.
3. Uporabna vrednost in izvedljivost predloga glede na dejanske možnosti prostora.
Nagrade
1. nagrada 500,00 EUR
2. nagrada 300,00 EUR
3. nagrada 150,00 EUR
Vsi navedeni zneski so v neto vrednostih in se izplačajo preko študentske napotnice.
Ogled lokacije, predavanje in projekcija filma Iskalca
Predavanje umetnostnega zgodovinarja mag. Gojka Zupana z vodenim ogledom natečajnega območja bo organizirano v Radovljici, 19. 2. 2020, ob 15.00, v Knjižnici A. T. Linharta. Predavanje in ogled filma Iskalca bosta skupaj trajala predvidoma dve uri, ogled natečajnega območja pa eno uro.
Vprašanja in odgovori ter pojasnila k natečaju
Za dodatne informacije in vprašanja o natečaju se lahko natečajniki obrnejo na razpisovalca natečaja, Center arhitekture Slovenije (info@centerarhitekture.org). Ves čas trajanja natečaja bo razpisovalec na voljo za odgovore na morebitna vprašanja. Vprašanja naj natečajniki pošiljajo z elektronskega naslova, ki ne razkriva identitete natečajnikov.
Dopustno je, da natečajniki v okviru visokošolske institucije izberejo mentorja, s pomočjo katerega rešujejo morebitna vsebinska in oblikovalska vprašanja.
V okviru natečaja bodo elektronsko (info@centerarhitekture.org) možne korekture za vse natečajnike:
– v četrtek, 19. marec 2020, do 20. ure
– v četrtek, 2. april 2020, do 20. ure
– v četrtek, 9. april 2020, do 20. ure
Korekture bodo izvajali:
doc. mag. Polona Filipič, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
prof. Boštjan Botas Kenda, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Martina Malešič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Barbara Viki Šubic, Center arhitekture Slovenije
Korekture bodo za natečajnike individualne in bodo za vsakega natečajnika/natečajno skupino trajale do 15 minut.
Študentje arhitekture in urbanizma s Fakultete za arhitekturo UL bodo z udeležbo na natečaju in oddajo natečajnega predloga prejeli:
– 2 ECTS-točki in opravili predmet Arhitekturna delavnica 1, 2 ali 3;
– 5 ECTS-točk in opravili predmet Urbanistična delavnica na 1. stopnji ali
– 3 ECTS-točke in opravili predmet Urbanistična delavnica na 2. stopnji.
Študentje arhitekture s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM bodo natečaj in oddajo natečajnega predloga opravljali pri predmetu prof. Uroša Lobnika, ki jim bo nudil tudi korekture.
Na natečaj se ni treba prijavljati, za udeležbo velja oddani predlog.
1. TISKANA MAPA FORMATA A3 z naslednjimi vsebinami:
Tekstualni del
– kratek opis koncepta (največ ena A4 stran)
– kratek opis tehnične izvedbe predloga (največ ena A4 stran)
Grafični del
– ureditvena situacija z označeno traso poti in z označenimi obravnavanimi objekti, v izbranem merilu
– pojasnilne sheme koncepta
– prostorski prikazi
– poljubni prikazi grafične opreme poti
2. DVD ali drugi elektronski nosilec:
– mapa v formatu A3 pdf
– PLAKATI izbrane vsebine za razstavo (v obliki .pdf, pokončni format, v dveh oblikah (1. z označenimi pasarji za tiskanje in 2. brez pasarjev), dimenzije: 70/100 cm, po priloženi prilogi SHEMA PLAKATOV (povezava na vrhu strani), označen s šifro natečajnega predloga), največ 2 plakata
3. Kuverta »AVTOR«
– zalepljena, neprosojna kuverta z oznako AVTOR in šifro natečajnega elaborata
– priloga AVTOR (povezava na vrhu strani), izpolnjena in podpisana
Vsi sestavni deli natečajnega predloga (mapa, DVD ali drugi elektronski nosilec, kuverta) morajo biti označeni z isto šifro natečajnega predloga in zapakirani v enem, čvrsto zalepljenem omotu, označenem s šifro in oznako »ŠTUDENTSKI NATEČAJ – VURNIKOVI DNEVI – NE ODPIRAJ!«
Šifra natečajnega predloga naj bo sestavljena iz petih arabskih številk na naslovnici mape in plakatih desno zgoraj ter na DVD ali drugem elektronskem nosilcu in na zapakiranem omotu vseh zahtevanih sestavnih delov predloga.
OPOZORILO!
Zaradi trenutnih razmer podaljšujemo rok oddaje natečaja.
Rok oddaje je tako sreda, 13. maj 2020, do 15. ure. Natečajni elaborat lahko oddate osebno ali s pošiljko (podrobna navodila najdete spodaj).
Študente (enega iz vsake natečajne skupine) prosimo, da za našo evidenco anonimno izpolnijo anketo na povezavi.
Na dnu strani najdete dodatno uporabno literaturo o Ivanu Vurniku in Heleni Kottler Vurnik, ki jo sproti dopolnjujemo.
V kolikor imate glede natečaja in njegove izvedbe še kakšna vprašanja, vas prosimo, da pišete na info (at) centerarhitekture.org.
Oddaja natečaja
Natečajni predlog mora prispeti do srede, 13. maja 2020, do 15.00, ne glede na način dostave (osebno ali po pošti – tem primeru velja poštni žig z datumom 13. 5. 2020).
Osebno lahko natečajni predlog v sredo, 13. maja 2020, od 8. do 16. ure, brezstično oddate tudi na sedežu Centra arhitekture Slovenije v 2. nadstropju na naslovu Rimska cesta 1 v Ljubljani. Ob tem bomo poskrbeli za upoštevanje vseh priporočil in ukrepov NIJZ.
Natečajni roki
Predavanje, projekcija filma Iskalca in vodeni ogled natečajnega območja
Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica
sreda, 19. februar 2020, ob 15.00
Korekture za vse natečajnike
elektronsko z datotekami na info@centerarhitekture.org
četrtek, 19. marec 2020, do 20. ure
četrtek, 2. april 2020, do 20. ure
četrtek, 9. april 2020, do 20. ure
Oddaja natečajnega predloga
sreda, 13. maj 2020, do 15.00
Razstava natečajnih predlogov in razglasitev nagrajencev
Šivčeva hiša, Radovljica
ponedeljek, 1. junij 2020, ob 19.00
V: Spoštovani, pišem glede poteka študentskega natečaja Idejna in grafična zasnova Vurnikove poti po Radovljici. Zanima me, če se kljub trenutnemu stanju v državi natečaj izvaja nemoteno in brez časovnih zamikov.
O: Po temeljitem pogovoru smo se v Centru arhitekture Slovenije odločili, da glede na trenutno stanje v državi zaenkrat ohranjamo vse razpisane roke omenjenega študentskega natečaja. Kot ste verjetno bili obveščeni, smo vse korekture, ki naj bi potekale osebno z mentorji na Fakulteti za arhitekturo UL, prenesli na elektronsko komunikacijo. V kolikor se bodo okoliščine v državi drastično spremenile, bomo na dano situacijo primerno odreagirali. Predlagamo, da spremljate obvestila na naših spletnih mestih tudi v prihodnje.
V: Pozdravljeni, zanima me, če obstaja kakšno gradivo o arhitektu Ivanu Vurniku in njegovi ženi Heleni Kottler Vurnik, do katerega bi bilo mogoče dostopati na spletu, saj so zaradi trenutnih razmer vse knjižnice zaprte.
O: Na dnu te strani smo posodobili zavihek “Priporočena literatura in viri“, kjer lahko najdete nekaj več uporabnih povezav in pdf dokumentov.
V: Kakšne omejitve so pri poseganju v tlak mestnega jedra Radovljice?
O: Tlak v mestnem jedru je »nov«. Z vrhunsko dodelanimi elementi, ki naj imajo tudi umetniško vrednost, ga je mogoče estetsko in s tem vrednostno nadgraditi. Kljub temu morajo biti rešitve dovolj subtilne, da jedro ohranja zgodovinsko podobo, tipične poglede, … Intervencije morajo zadosti tudi vsem varnostnim predpisom sprehajalcev in prometa. V kolikor bi bilo potrebno še kaj podrobneje razdelati, lahko študenti na info (at) centerarhitekture.org posredujejo konkretno vprašanje.
• Helena Vurnik : slikarka in oblikovalka, 1882–1962, Ljubljana : Narodna galerija, 2017 (katalog dostopen na povezavi)
• Ivan Vurnik : 1884–1971 : slovenski arhitekt = Slovenian architect, Ljubljana : Organizacijski odbor projekta Vurnik, 1994 (del monografije dostopen na povezavi)
• Na brzicah življenja : življenjska pot arhitekta Ivana Vurnika in slikarke Helene Kottler Vurnik, Boris Leskovec, Ljubljana, 2017
• Kažipot po delih arhitekta Ivana Vurnika (dostopen na povezavi)
in druga strokovna literatura ter spletni viri:
• Slovenska biografija : Ivan Vurnik
• Slovenska biografija : Helena Kottler Vurnik
• Članek na MMC RTV SLO “Dunajčanka, v kateri je Ivan Vurnik videl potencial, da mu bo pomagala vzpostaviti slovenski narodni slog”
• Radolca.si : Ivan Vurnik v Radovljici
• Fotozgodbe: Ivan Vurnik
• Narodna galerija : Razstava Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka (1882−1962)
• Jana Bečan : diplomsko delo : Ivan Vurnik in nacionalni slog v slovenski arhitekturi
Vurnikovi dnevi
Vurnikovi dnevi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta in radovljiškega rojaka Ivana Vurnika, ki se je rodil 1. junija 1884 v Radovljici, kjer je preživel del svojega življenja in tam leta 1971 tudi umrl. 1. junij je tudi praznik Krajevne skupnosti Radovljica.
Koncept Vurnikovih dni je zasnoval Center arhitekture Slovenije leta 2014, ob 130. obletnici rojstva arhitekta Ivana Vurnika. Vsako leto se v okviru prireditve zvrstijo številni dogodki, na primer razstave, Vurnikova pot, delavnice Igrive arhitekture za radovljiške osnovnošolce, Vurnikov meni. Leta 2017 je Narodna galerija v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije pripravila razstavo Helena Kottler Vurnik (1882–1962), slikarka in oblikovalka. Pomemben korak v razvoju Vurnikovih dni je bila ustanovitev Vurnikove študentske nagrade leta 2018. Večina dogodkov se zvrsti v rojstnem kraju arhitekta Ivana Vurnika v Radovljici, vendar je projekt prerasel lokalni okvir in se dogajanje širi tudi v druge kraje. V okviru projekta Vurnikovih dni je v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje UL nastala kolekcija daril Darilo slovenske arhitekture.
Projekt Vurnikovi dnevi je namenjen varstvu, promociji in razvoju kulturne dediščine ter mreženju kulturnih in dediščinskih potencialov, kar je eden od razvojnih ciljev Nacionalnega programa za kulturo.
Celostni koncept projekta Vurnikovi dnevi je bil izbran v ožji izbor evropske nagrade za kulturno dediščino Europa Nostra 2015, za nagrado Europa Nostra je bil projekt nominiran tudi leta 2017.
Kdo sta bila Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik?
IVAN VURNIK (1884–1971), arhitekt in urbanist
Arhitekt Ivan Vurnik velja za pionirja moderne arhitekture in za utemeljitelja urbanizma na Slovenskem (poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija). Zaslužen je za ustanovitev arhitekturnega oddelka na Tehniški fakulteti v Ljubljani, ki je bil temelj Fakulteti za arhitekturo. Vurnik je v začetku svojega arhitekturnega dela razvijal t. i. narodni slog, pozneje pa se je usmeril k funkcionalizmu. Bil je poznavalec sodobnih kulturnih tokov. V njegovem zelo raznolikem opusu izstopajo dela izrazite inovativnosti. Vurnikovo ustvarjanje je zaznamovalo tudi življenje s Heleno Kottler Vurnik, na Dunaju rojeno in akademsko izšolano slikarko, grafičarko ter ilustratorko, s katero sta sodelovala predvsem pri delih za cerkvene naročnike. Pomemben je tudi arhitektov prispevek k prenovi spomeniških objektov.
Rojen je bil v Radovljici, v podobarski oz. kamnoseški družini. Arhitekturo je študiral na Visoki tehniški šoli na Dunaju. Eno leto se je izpopolnjeval v mojstrski šoli arhitekta Otta Wagnerja. Med letoma 1913 in 1915 je deloval kot pomožni arhitekt izgradnje novega cesarskega dvora, dunajskega Hofburga. Leta 1919 se je naselil v Ljubljani. V letih 1919–1946 je kot predstojnik vodil Oddelek za arhitekturo, nanj pa je iz tujine povabil tudi arhitekta Jožeta Plečnika. Med letoma 1925 in 1957 je vodil arhitekturni seminar, ki so mu rekli Vurnikova šola. Od leta 1954 je bil častni član Zveze arhitektov Jugoslavije in častni predsednik Društva arhitektov Slovenije. Leta 1954 je bil odlikovan z redom dela, leta 1961 je na Dunaju za svoje delo prejel ugledno Prechtlovo nagrado, leta 1966 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado. Je častni občan Občine Radovljica.
HELENA KOTTLER VURNIK (1882–1962), slikarka in oblikovalka
Helena Kottler Vurnik je bila slikarka, risarka in ilustratorka, ki je ustvarjala v obdobju umetnostnega sloga secesije. Veljala je za mojstrico vseh slikarskih in grafičnih tehnik ter uporabne umetnosti. Slikala je v olju, ustvarjala je v tehniki emajla in mozaika, grafike, ukvarjala se je s knjižno opremo oziroma ilustracijo, izdelovala je vinjete za časopise ter predloge za vezenje, tudi za cerkvena bandera. S svojim umetniškim delom je vplivala na razvoj t. i. narodnega sloga, dekorativne umetnosti ter cerkvene umetnosti 20. stoletja v Sloveniji.
Rodila se je na Dunaju, kjer je tudi študirala. Leta 1913 je spoznala Ivana Vurnika, s katerim sta se poročila in se naselila v Radovljici. Že istega leta sta zakonca Vurnik prvič poklicno sodelovala, in sicer pri preureditvi škofovske kapele v Trstu, s čimer sta začrtala pot svojemu nadaljnjemu skupnemu delu. Helena Kottler Vurnik se je uveljavila predvsem kot cerkvena slikarka, njene slike pa so krasile oltarje vseh pomembnejših ljubljanskih cerkva. Leta 1927 je na dunajski akademiji, pri prof. Jettmarju, opravila še študij slikarske specialke. Najbolj znameniti deli, ki sta nastali v sodelovanju Ivana in Helene Vurnik, sta Zadružna gospodarska banka in preureditev cerkve sv. Petra v Ljubljani.