{"id":4707,"date":"2022-11-14T14:43:43","date_gmt":"2022-11-14T13:43:43","guid":{"rendered":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/?page_id=4707"},"modified":"2022-11-28T09:24:00","modified_gmt":"2022-11-28T08:24:00","slug":"avtorski-eseji","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/vurnikova-nagrada-2022\/avtorski-eseji\/","title":{"rendered":"Avtorska eseja nagrajenih predlogov za Vurnikovo \u0161tudentsko nagrado za leto 2022"},"content":{"rendered":"<div class=\"wpb-content-wrapper\"><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 32px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >AVTORSKA ESEJA NAGRAJENIH PREDLOGOV ZA VURNIKOVO \u0160TUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2022<\/h3><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 20px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_tta-container\" data-vc-action=\"collapse\"><div class=\"vc_general vc_tta vc_tta-tabs vc_tta-color-grey vc_tta-style-classic vc_tta-shape-rounded vc_tta-spacing-1 vc_tta-tabs-position-left vc_tta-controls-align-left\"><div class=\"vc_tta-tabs-container\"><ul class=\"vc_tta-tabs-list\" role=\"tablist\"><li class=\"vc_tta-tab vc_active\" data-vc-tab role=\"presentation\"><a href=\"#1668432989404-748597a2-a46b\" data-vc-tabs data-vc-container=\".vc_tta\" role=\"tab\" aria-selected=\"false\" id=\"tab-1668432989404-748597a2-a46b\"><span class=\"vc_tta-title-text\">UR\u0160KA DIDOVI\u010c<\/span><\/a><\/li><li class=\"vc_tta-tab\" data-vc-tab role=\"presentation\"><a href=\"#1668432989417-ec27622f-0c07\" data-vc-tabs data-vc-container=\".vc_tta\" role=\"tab\" aria-selected=\"false\" id=\"tab-1668432989417-ec27622f-0c07\"><span class=\"vc_tta-title-text\">RO\u017dLE TO\u0160<\/span><\/a><\/li><\/ul><\/div><div class=\"vc_tta-panels-container\"><div class=\"vc_tta-panels\"><div class=\"vc_tta-panel vc_active\" id=\"1668432989404-748597a2-a46b\" data-vc-content=\".vc_tta-panel-body\"><div class=\"vc_tta-panel-heading\"><h4 class=\"vc_tta-panel-title\"><a href=\"#1668432989404-748597a2-a46b\" data-vc-accordion data-vc-container=\".vc_tta-container\"><span class=\"vc_tta-title-text\">UR\u0160KA DIDOVI\u010c<\/span><\/a><\/h4><\/div><div class=\"vc_tta-panel-body\"><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >Prostorski kompromisi v korist dru\u017ebi in okolju<\/h3>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Ur\u0161ka Didovi\u010d<\/strong><br \/>\n<em>prejemnica Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2022<\/em><br \/>\n<em>\u0161tudentka krajinske arhitekture Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_separator wpb_content_element vc_separator_align_center vc_sep_width_100 vc_sep_pos_align_center vc_separator_no_text vc_sep_color_grey wpb_content_element  wpb_content_element\" ><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_l\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_r\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span>\n<\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>Ljudje smo dru\u017eabna bitja, ki so se s tem namenom priseljevala skupaj in tvorila prve civilizacije \u017ee ve\u010d tiso\u010d let pred na\u0161im \u0161tetjem. Prve civilizacije tistega \u010dasa \u017ee poznajo mestno \u017eivljenje, gradijo zgradbe, \u010dastijo dolo\u010dena obmo\u010dja, drevesa, obele\u017eja in zgradbe znotraj mesta in odkrivajo napredne tehnologije, kot je namakalni sistem, da si kljub nepopolnim prostorskim pogojem izbolj\u0161ajo kakovost \u017eivljenja. \u010clovekov na\u010din \u017eivljenja in odnos do narave se odra\u017ea v prostoru \u0161e danes.<\/p>\n<p><strong>Rast \u0161tevila prebivalstva in priseljevanja v mesta nas je pripeljala do lokalno specifi\u010dnih situacij v mestih. Na ra\u010dun rasti mesta sklepamo prostorske kompromise. <\/strong>Vpliv novih dejavnosti in novogradenj na lokalne prebivalce ali redne uporabnike prostora in trenutne koristi, ki jih prostor, ki ga \u017eelijo nadomestiti, zagotavlja, je tema, ki se je dotakne premalo odlo\u010devalcev. To je za prebivalce nadvse pomembna tema, nujna razprave, saj kraj ali sosesko, v kateri \u017eivimo in smo vsakodnevno prisotni, vzamemo za svojo in se nas spremembe najbolj dotaknejo in vplivajo na osebno zadovoljstvo ter percepcijo bivalnega okolja. <strong>Arhitekti, urbanisti in krajinski arhitekti vztrajno poudarjamo, da je prostor omejena dobrina. Ta ra\u010dunica se mnogim zdi povsem enostavna, a ne gre za enostavna nadomestila med seboj enakovrednih prostorskih \u010dlenov. Degradiran ali \u017ee pozidan prostor nikakor ne more biti obravnavan z enako vrednostjo kot zelena povr\u0161ina z gosto podrastjo in odraslimi drevesi, morebiti tudi s stalno pristotnimi rokami, ki jih vzdr\u017eujejo in \u010distijo.<\/strong> <strong>Med najbolj delikatnimi so tako zelene pov\u0161ine, a se tudi vrednost teh med sabo mo\u010dno razlikuje. Poznavanje in prepoznanje teh vrednosti v mestnem prostoru za zmago v kompromisih proti neustrezno na\u010drtovanim gradnjam na slovenskih tleh ni dovolj. Zaradi majhnosti na\u0161ih naselij, ki se jih te\u017eko opredeli kot mesta, ugodnih geografskih razmer in klime ter bli\u017eine do robnih zelenih povr\u0161in v neposredni hodni bli\u017eini nas veliko laikov, s katerimi se mladi strokovnjaki na za\u010detku poti sre\u010dujemo, prepri\u010duje, da jih pa\u010d v mestih res ne potrebujemo.<\/strong> Diskurz je mnogokrat podprt z mnenji, da smo premajhni, saj nismo Dunaj in zato o\u010ditno ne rabimo kakovostnih zelenih mestnih povr\u0161in, po katerih globoko hrepeni marsikateri prebivalec, ki lastne zemlje nima v lasti. Kakovostna stanovanjska krajina zanje predstavlja tlakovan dovoz z avtomobilom tik do vhoda, \u010detudi na ta ra\u010dun izgubimo nekaj odraslih dreves.<strong> Ta ra\u010dunica je zanje opravi\u010dljiva, saj je drevo po njihovem mnenju nadomesljivo, njihov \u010das pa ne. Na\u010din \u017eivljenja dana\u0161nje dru\u017ebe je zato skrb vzbujajo\u010d in je pretresljiv odgovor na politi\u010dne razmere v dr\u017eavi. <\/strong><\/p>\n<p>Kot \u017ee re\u010deno, je prostor odraz dru\u017ebe, na\u010dina \u017eivljenja dru\u017ebe in ka\u017ee \u010dlovekov odnos do narave.<strong> Odgovor, zakaj zelenim povr\u0161inam ne moremo nadeti pomembnej\u0161e vrednosti, je stra\u0161ljiv ravno zato, ker je kompleksen in v veliki ve\u010dini odvisen od svetovnega vladarja \u2013 denarja, kapital pa danes \u0161e ni spoznal, da so drevesa in zelene povr\u0161ine kvaliteta v prostoru. Koristi zelenih povr\u0161in niso oprijemljive, zato je tudi dialog z odlo\u010devalci, ki niso iz stroke, te\u017eak.<\/strong> Pa vendar, strokovnjaki s celega sveta, z manj\u0161ih naselij, majhnih, srednje velikih in velemest poro\u010dajo o raziskavah in prepri\u010dljivih rezultatih, da so zelene povr\u0161ine klju\u010dno tkivo mesta. Estetski vidik, s katerim se mnogokrat radi pohvalijo na\u010drtovalci, pa je le ena od funkcij, ki jih zelene povr\u0161ine zagotavljajo, opravljajo namre\u010d \u0161tevilnej\u0161e pomembnej\u0161e funkcije, ki na nas vplivajo posredno. Bla\u017eijo vplive toplotnih otokov in zagotavljajo hladilne u\u010dinke ter toplotno ugodje prebivalcem, iz zraka \u010drpajo emisije, \u010distijo zrak, du\u0161ijo hrup, zadr\u017eujejo vlago v tleh in obvladujejo ekstremne padavine, krepijo biodiverziteto v mestih in so izjemnega pomena za javno zdravje.<\/p>\n<p><strong>Nekatere dr\u017eave po svetu se s problemom intenzivno \u017ee soo\u010dajo, s prepoznavanjem dreves kot dragocenega premo\u017eenja in ustanavljanjem raznih odborov za zelene povr\u0161ine<\/strong>. Njihovo poslanstvo je zagotavljati, ohranjati in zagovarjati ve\u010dplasten pomen razli\u010dnih vrst zelenih povr\u0161in, od parkov, rekreacijskih pov\u0161in, vrti\u010dkov, obcestne vegetacije, stanovanjske krajine, mestnih gozdov, mestnih dreves, obvodne vegetacije, \u017eepnih parkov ter ostalih, v korist vsem ljudem, skupnostim in okolju. <strong>Evropska mesta na ta ra\u010dun, predvsem po prepoznani vi\u0161ji vrednosti bli\u017eine teh povr\u0161in v \u010dasu pandemije, s sodelovanjem in upo\u0161tevanjem stroke \u017ee pristopajo k re\u0161evanju problema skozi pripravo strate\u0161kih na\u010drtov in konkretnih predlogov ukrepov za prilagajanje mesta na podnebne spremembe in okrevanja mest po pandemiji, kjer v sredi\u0161\u010de postavljajo kakovostne zelene povr\u0161ine. <\/strong>V tem \u010dasu je avstralska umetnica Gretta Louw v bavarski prestolnici na javne oglasne panoje izobesila nabor trditev, med katerimi je posebno sporo\u010dilno vrednost vzbudil slednji: \u00bbThe less private space you have, the more public space you need\u00ab (prevod: Manj kot imate zasebnega prostora, ve\u010d javnega prostora potrebujete).<\/p>\n<p>Mesto prihodnosti v precej utopi\u010dnem smislu vidim torej kot mesto, ki uspe\u0161no \u017eonglira med razmerji grajenega in zelenega, javnega in zasebnega, kjer se brani javni interes na podro\u010dju razvoja in varstva okolja, ki je mesto kratkih obvladljivih razdalj in kjer zelene prvine, v harmoniji z ustrezno ume\u0161\u010denimi dejavnostimi v prostor, spodbujajo aktivno mobilnost ter zagotavljajo zdravo, prijazno in odporno \u017eivljenje v izrednem \u010dasu za nas in prihajajo\u010de generacije. <strong>Mesta se skozi zgodovino in \u0161e danes ves \u010das spreminjajo, na odlo\u010devalcih pa sloni smer odlo\u010ditve, v katero \u017eelimo iti.<\/strong><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><div class=\"vc_tta-panel\" id=\"1668432989417-ec27622f-0c07\" data-vc-content=\".vc_tta-panel-body\"><div class=\"vc_tta-panel-heading\"><h4 class=\"vc_tta-panel-title\"><a href=\"#1668432989417-ec27622f-0c07\" data-vc-accordion data-vc-container=\".vc_tta-container\"><span class=\"vc_tta-title-text\">RO\u017dLE TO\u0160<\/span><\/a><\/h4><\/div><div class=\"vc_tta-panel-body\"><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >In memoriam: Raku\u0161ev mlin<br \/>\nKako krhka je dedi\u0161\u010dina in kaj se lahko iz pogori\u0161\u010da nau\u010dimo; o njej in o nas samih<\/h3>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Ro\u017ele To\u0161<\/strong><br \/>\n<em>prejemnik Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2022<\/em><br \/>\n<em>\u0161tudent Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_separator wpb_content_element vc_separator_align_center vc_sep_width_100 vc_sep_pos_align_center vc_separator_no_text vc_sep_color_grey wpb_content_element  wpb_content_element\" ><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_l\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_r\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span>\n<\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>\u0160estega oktobra 2014, dobre pol ure \u010dez poldne, je jesensko sonce nad Celjem zakril gost oblak \u010drnega dima. Njegov izvor \u2013 po\u017ear Raku\u0161evega mlina, zapu\u0161\u010denega spomenika lokalnega pomena in enega najlep\u0161ih primerkov predvojne industrijske dedi\u0161\u010dine na Savinjskem. Ve\u010d kot pet tiso\u010d kvadratnih metrov veliko poslopje je gorelo le nekaj ur, a z njegovo pogasitvijo ni pri\u0161la odre\u0161itev \u2013 delno pogorelega in stati\u010dno na\u010detega so \u0161e do konca leta zravnali s tlemi in z njim ve\u010d kot stoletju celjske zgodovine naredili klavrn konec.<\/p>\n<p>\u017dalostna zgodba, ob kateri premnogi celjski ljubitelji arhitekture \u0161e vedno poto\u010dimo solzo, a obenem zgodba, ki lahko morda pomembno vlogo v ohranjanju arhitekturne dedi\u0161\u010dine pri nas in v \u0161ir\u0161em prostoru.<\/p>\n<p><strong>Ni skrivnost, da je stavbna dedi\u0161\u010dina pogosto ogro\u017eena, a kot dru\u017eba smo se morbidno navadili na to, da umira v ti\u0161ini. Zapu\u0161\u010dene, pozabljene in zanemarjene stavbe po celotni dr\u017eavi postopoma propadajo v sencah, dokler neko\u010d sploh ve\u010d ne ugledajo lu\u010di dneva. Po\u017ear Raku\u0161evega mlina predstavlja klju\u010den moment v zgodovini ohranjanja stavbne zapu\u0161\u010dine pri nas, ker ni izginil v temi, temve\u010d v soju ognja, vsem na o\u010deh, upirajo\u010d se zatonu v pozabo, kot budisti\u010dni menih v plamenih protesta. Alarmi v glavah so se v trenutku pri\u017egali: dedi\u0161\u010dina izginja, ne iz dneva v dan, temve\u010d iz sekunde v sekundo.<\/strong><\/p>\n<p>Preden pa kaj ve\u010d povemo o koncu tega objekta, je smiselno najprej vsaj nekaj povedati o njegovem za\u010detku. Raku\u0161ev mlin je bil zgrajen leta 1903 in je bil prvi parni mlin v Celju, ki je v tem \u010dasu prehajalo iz zaspanega provincialnega avstro-ogrskega kopali\u0161kega mesteca v industrijsko sredi\u0161\u010de regije. Stavba s petimi, v rde\u010do opeko odetimi eta\u017eami in rumenimi oboki nad vrstami oken je stala med glavno mestno vpadnico s severa in \u017eelezni\u0161kimi tiri, prav zaradi dobre povezanosti in lahkega dostopa za dostavo \u017eita pa se je izkazala za izredno dobi\u010dkonosno. Leta 1913 je bil mlin prodan dru\u017eini Raku\u0161, ki je z njim upravljala vse do druge svetovne vojne, ko je objekt prenehal z delovanjem, po vojni pa so ga nacionalizirali. Po tem stavba nikoli ni bila ve\u010d uporabljena in je za\u010dela svoj po\u010dasen spust proti uni\u010denju.<\/p>\n<p>\u010cude\u017eno (in nemalo ironi\u010dno) je zapu\u0161\u010deni mlin brez vsakr\u0161nih sprememb ali posegov pre\u017eivel celotno drugo polovico stoletja, kljub temu da ni bil pod nikakr\u0161no spomeni\u0161ko ali kulturno-varstveno za\u0161\u010dito. Ko je bil objekt v letu 2002 naposled razgla\u0161en za spomenik lokalnega pomena, je bil nedvomno cilj pristojnih, da se objekt s tem zavaruje, a so dosegli v bistvu ravno nasprotno; \u010deprav je lastnica (Mestna ob\u010dina Celje) za stavbo imela velike na\u010drte v obliki stanovanjsko-poslovnega objekta, se ti na\u010drti \u2013 predvsem zaradi ovir spomeni\u0161kega varstva \u2013 nikoli niso realizirali. Objekt so posku\u0161ali tudi ve\u010dkrat prodati, a se kupca, nedvomno iz istih razlogov, ni na\u0161lo.<\/p>\n<p><strong>Za\u0161\u010dita, ki jo spomeni\u0161ko varstvo nudi arhitekturnim spomenikom, je nujna, to je gotovo, toda ali ne bi mogli zagovarjati tudi trditve, da v dolo\u010denih primerih tudi posredno prispeva k njihovemu propadu? Opustitev vseh oblik za\u0161\u010dite seveda ne bi pripomogla k ohranjanju zavarovanih prostorov \u2013 ravno nasprotno, a vseeno je tehtno razmisliti o realnih posledicah, ki jih imajo kulturno-varstveni ukrepi na sam razlog za njihov obstoj \u2013 dedi\u0161\u010dino samo.<\/strong><\/p>\n<p>Re\u017eim varstva arhitekturnih spomenikov ima v razli\u010dnih krogih ljudi povsem razli\u010dne konotacije. Strokovnjaki s podro\u010dja varstva dedi\u0161\u010dine in oblikovalci prostora nasploh imamo razumljivo pozitiven pogled nanj; dedi\u0161\u010dino je navsezadnje vredno in nujno za\u0161\u010dititi, re\u017eim pa zagotavlja, da se vanjo brez dvignjenega palca odobritve strokovnjaka, ki mu je varovanje objekta najvi\u0161ja vrednota, ne more pose\u010di. Povsem obraten pogled imajo tisti, ki bi v omenjene objekte radi posegali, jih uporabljali in jim konec koncev dali novo \u017eivljenje. Spomeni\u0161ko varstvo zanje predstavlja le oviro, birokratsko prepreko, ki jo je potrebno presko\u010diti za dosego zastavljenih ciljev. To je seveda povsem napa\u010den pogled, a od lai\u010dne publike pa\u010d ne moremo pri\u010dakovati popolnega razumevanja politike ohranjanja arhitekturne dedi\u0161\u010dine, ki se ne skriva le v starodavnih templjih in pala\u010dah, temve\u010d mnogo pogosteje v vsakodnevnih doma\u010dijah, cerkvah in tudi industrijskih poslopjih. \u010ce \u017eelimo uspe\u0161neje ohranjati na\u0161 prostor, moramo \u017ee vnaprej predvideti vse dejavnike, ki mu grozijo: zob \u010dasa, podnebne spremembe in navsezadnje \u2013 neizobra\u017eenost javnosti.<\/p>\n<p>To je seveda zelo lahko re\u010di, dokler nismo sami tisti, ki morebitno obnovo financiramo. Denar je sveta vladar in prepogost odlo\u010devalec v dilemah prenavljanja arhitekture, kot se je izkazalo tudi pri Raku\u0161evem mlinu. Njegova prenova bi, zaradi dodatnih zahtev spomeni\u0161kega varstva, namre\u010d stala odlo\u010dno ve\u010d kot sicer, kar je bil gotovo razlog, da se noben na\u010drt prenove ali prodaje ni materializiral. Ignoranca javnosti je torej resen problem, a enako \u0161kodljiva je ignoranca tistih, ki varujejo dedi\u0161\u010dino in si lai\u010dne investitorje prepogosto predstavljajo kot karikature, nevedne, brezbri\u017ene in pohlepne, \u010deprav temu seveda ni tako. Dialog, kar obnova in revitalizacija arhitekture nedvomno je, je nemogo\u010d, \u010de obe strani nista pripravljeni razumeti pogledov ena druge.<\/p>\n<p>Tak dialog je mogo\u010d le, \u010de se strani posku\u0161a \u017ee v osnovi zbli\u017eati. Nujno je, da se splo\u0161no javnost izobrazi o pomembnosti arhitekturne dedi\u0161\u010dine, predvsem mnogokrat spregledane anonimne dedi\u0161\u010dine, ki je klju\u010den gradnik na\u0161ega javnega prostora. To bi izbolj\u0161alo tako dialog investitorjev z institucijami za varovanje kulturne dedi\u0161\u010dine kot tudi obvarovalo neza\u0161\u010diteno dedi\u0161\u010dino, ki jo je precej ve\u010d kot zavarovane, saj bi jo \u0161ir\u0161a javnost spo\u0161tovala \u017ee samo po sebi. In kaj storiti z drugo stranjo, s spomeni\u0161kovarstveno stroko? Definitivno se je potrebno pogovoriti o smiselnosti nekaterih varstvenih ukrepov, a seveda ne za vse stavbe. Nikakor ne smemo dovoliti, da pade standard varovanja nepremi\u010dne kulturne dedi\u0161\u010dine, \u010detudi se s tem spodbudi investicije v objekte. Na tem mestu imam v mislih predvsem smiselnost strogega varstva tistih kriti\u010dno ogro\u017eenih objektov, za katere je investicija in z njo poseg oziroma prenova \u0161e edina mo\u017enost za pre\u017eivetje. Ple\u010dnikov stadion za Be\u017eigradom, na primer, ni kriti\u010dno ogro\u017een in se zato vanj ne bi smelo dopustiti posegati za vsako ceno, medtem ko je \u010das morda na\u010del grad Branek v Branoslavcih do te mere, da je zanj edina re\u0161itev za ohranitev poseg, \u010detudi se zanj sprostijo nekatere omejitve, ki priti\u010dejo spomeniku.<\/p>\n<p>\u010ce bi se tak\u0161ni ukrepi sprejeli \u017ee pred osmimi leti, bi s tem pred ognjenim koncem re\u0161ili Raku\u0161ev mlin? Morda, zagotovo ne bomo vedeli nikoli, kot tudi ne vemo, kaj to\u010dno je po\u017ear povzro\u010dilo. Sklepa se, da je zagorelo improvizirano kuri\u0161\u010de edinih uporabnikov stavbe, brezdomcev, narkomanov in vandalov, ki so manj\u0161e po\u017eare povzro\u010dili \u017ee ve\u010dkrat poprej, a konkretnih dokazov za to nikoli ni bilo. \u010ce vpra\u0161ate nekatere, vam bodo malo za \u0161alo, a malo zares povedali, da je po\u017ear v mlinu gotovo podtaknil kar celjski \u017eupan sam, ki se je \u017eelel tako osvoboditi okov Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine in po hitrem postopku tako pozidati na novo spraznjeno parcelo (\u010deprav po\u017egana parcela, ki sedaj \u017ee leta \u017edi prazna, to celotno teorijo zarote postavlja pod velik vpra\u0161aj).<\/p>\n<p>Kaj nam ta humorna razlaga pove o nas samih? Prvi\u010d to, da imamo bore malo zaupanja v na\u0161e izvoljene predstavnike, drugi\u010d pa to, da se \u017eelimo oprati kolektivne krivde za propad Raku\u0161evega mlina in industrijske ter preostale dedi\u0161\u010dine nasploh. Mnogo la\u017eje je prebaviti dejstvo, da smo pomemben objekt izgubili zaradi zlobnih ljudi, ki za zaprtimi vrati kujejo zle na\u010drte, po\u017eigajo arhitekturno zapu\u0161\u010dino in \u0161tejejo svoj dobi\u010dek, ne pa zaradi brezbri\u017enosti in apatije nas samih. \u010ceprav je bilo zadnje dejanje konca Raku\u0161evega mlina izrazito neregularno, je bil njegov propad do te to\u010dke povsem tipi\u010den; Raku\u0161ev mlin je zagorel (na\u010drtno ali po nesre\u010di), ker je bil zapu\u0161\u010den, pozabljen in zapostavljen. Za to nosimo kolektivno breme prav vsi, ki smo mimo tega krasnega ope\u010dnatega poslopja dan za dnem hodili, mar zanj pa nam je postalo \u0161ele, ko so ga zajeli plameni.<\/p>\n<p><strong>Za Raku\u0161ev mlin je sedaj prepozno, zanj je bilo prepozno \u017ee tistega usodnega oktobrskega popoldneva pred osmimi leti. Ni pa prepozno za mnoge druge elemente stavbne dedi\u0161\u010dine. Alarmi ne smejo zazvoniti, ko stavba zagori, temve\u010d \u017ee, ko stavba postane zapu\u0161\u010dena. Ne smemo dovoliti, da se zavarovano arhitekturo potisne v pozabo. Dan za dnem in \u0161e pravo\u010dasno moramo iskati nove na\u010dine, ki nam bodo pomagali \u0161\u010dititi te izjemno pomembne objekte, to pa pomeni tudi razmislek o \u017ee uveljavljenih praksah varstva. Mnogokrat te namre\u010d uspe\u0161no prepre\u010dujejo katastrofe, a le v pe\u0161\u010dici primerov, morda, so prav one tiste, ki na sod\u010dku smodnika pri\u017egejo v\u017eigalico.<\/strong><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 32px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AVTORSKA ESEJA NAGRAJENIH PREDLOGOV ZA VURNIKOVO \u0160TUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2022UR\u0160KA DIDOVI\u010cRO\u017dLE TO\u0160UR\u0160KA DIDOVI\u010cProstorski kompromisi v korist dru\u017ebi in okolju Ur\u0161ka Didovi\u010d prejemnica Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2022 \u0161tudentka krajinske arhitekture Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani Ljudje smo dru\u017eabna bitja, ki so se s tem namenom priseljevala skupaj in tvorila prve civilizacije \u017ee ve\u010d  [...]","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":4634,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"iawp_total_views":30,"footnotes":""},"class_list":["post-4707","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4707","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4707"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4707\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4719,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4707\/revisions\/4719"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4634"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4707"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}