{"id":4704,"date":"2022-11-14T14:31:33","date_gmt":"2022-11-14T13:31:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/?page_id=4704"},"modified":"2022-11-28T09:07:15","modified_gmt":"2022-11-28T08:07:15","slug":"avtorski-eseji","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/vurnikova-nagrada-2021\/avtorski-eseji\/","title":{"rendered":"Avtorska eseja nagrajenih predlogov za Vurnikovo \u0161tudentsko nagrado za leto 2021"},"content":{"rendered":"<div class=\"wpb-content-wrapper\"><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 32px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><h2 style=\"color: #981618;text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >AVTORSKA ESEJA NAGRAJENIH PREDLOGOV ZA VURNIKOVO \u0160TUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2021<\/h2><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 20px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_tta-container\" data-vc-action=\"collapse\"><div class=\"vc_general vc_tta vc_tta-tabs vc_tta-color-grey vc_tta-style-classic vc_tta-shape-rounded vc_tta-spacing-1 vc_tta-tabs-position-left vc_tta-controls-align-left\"><div class=\"vc_tta-tabs-container\"><ul class=\"vc_tta-tabs-list\" role=\"tablist\"><li class=\"vc_tta-tab vc_active\" data-vc-tab role=\"presentation\"><a href=\"#1668432153128-0c2e5fd7-c705\" data-vc-tabs data-vc-container=\".vc_tta\" role=\"tab\" aria-selected=\"false\" id=\"tab-1668432153128-0c2e5fd7-c705\"><span class=\"vc_tta-title-text\">MARKO PRIMA\u017dI\u010c<\/span><\/a><\/li><li class=\"vc_tta-tab\" data-vc-tab role=\"presentation\"><a href=\"#1668432153144-13cedf03-f90b\" data-vc-tabs data-vc-container=\".vc_tta\" role=\"tab\" aria-selected=\"false\" id=\"tab-1668432153144-13cedf03-f90b\"><span class=\"vc_tta-title-text\">MIRKO POPOVI\u0106<\/span><\/a><\/li><\/ul><\/div><div class=\"vc_tta-panels-container\"><div class=\"vc_tta-panels\"><div class=\"vc_tta-panel vc_active\" id=\"1668432153128-0c2e5fd7-c705\" data-vc-content=\".vc_tta-panel-body\"><div class=\"vc_tta-panel-heading\"><h4 class=\"vc_tta-panel-title\"><a href=\"#1668432153128-0c2e5fd7-c705\" data-vc-accordion data-vc-container=\".vc_tta-container\"><span class=\"vc_tta-title-text\">MARKO PRIMA\u017dI\u010c<\/span><\/a><\/h4><\/div><div class=\"vc_tta-panel-body\"><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >Esej o arhitekturi<\/h3>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Marko Prima\u017ei\u010d<\/strong><br \/>\n<em>prejemnik Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2021<\/em><br \/>\n<em>\u0161tudent Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_separator wpb_content_element vc_separator_align_center vc_sep_width_100 vc_sep_pos_align_center vc_separator_no_text vc_sep_color_grey wpb_content_element  wpb_content_element\" ><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_l\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_r\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span>\n<\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>\u010clovek in okolje<\/strong><\/p>\n<p>Biti, eksistirati ni ve\u010d samo po sebi umevno; \u0161e pred kratkim je bilo. Od Kanta pa do eksistencializma 20. stoletja je bila \u010dlove\u0161ka eksistenca dejstvo, o katerem niso dvomili, njena vsebina pa vsebina, s katero je moral \u010dlovek samega sebe uresni\u010diti v to, kar je, bo postal. Danes se je to, kako smo, spremenilo v to, da smo oziroma ali bomo \u0161e naprej (O\u0161laj, 2000).<\/p>\n<p>Ljudje se rodimo v naravno okolje. V njem bivamo in umremo. V svojem obstoju okolje spreminjamo. To po\u010dnemo s prebavljanjem, dihanjem, iztrebljanjem. Spreminjamo ga, da se zavarujemo pred vremenskimi vplivi, pred nihanjem temperature, soncem, vetrom, poplavami, strupenimi rastlinami in nevarnimi \u017eivalmi. Za svoj obstoj si moramo zagotoviti vodo, hrano, surovine in zavetje. Svojo kulturo smo zasnovali na distanciranju oziroma preoblikovanju ne\u017eelenih vplivov okolja ter izkori\u0161\u010danju in ohranjanju \u017eelenih. Odnos, ki smo ga vzpostavili z naravnim okoljem, je nelo\u010dljivo povezan z na\u0161im obstojem (Tellegen in Wolskin, 1998).<\/p>\n<p>V zadnjih tiso\u010dletjih, \u0161e bolj stoletjih in predvsem desetletjih se je razmerje med \u010dlovekom in okoljem drasti\u010dno spremenilo. \u2018\u2019Z razvojem oro\u017eja smo premagali \u017eivali, ve\u010dje od nas; za potrebe kmetijstva smo preoblikovali pokrajine. Industrializacija in digitalna revolucija sta nam omogo\u010dili neomejeno mo\u010d, mo\u010d spreminjanja naravnih procesov.\u2019\u2019 (Mau, 2020, 135). Ljudje smo na ra\u010dun lagodja in vi\u0161jega \u017eivljenjskega standarda za\u010del postajati vse bolj agresivni. Na\u0161 \u2018\u2019izkori\u0161\u010devalski\u2019\u2019 odnos do okolja je vse bolj intenziven. Razvoj in tehnolo\u0161ki napredek sta nam dala la\u017een ob\u010dutek, da okolje obstaja zaradi nas. Okolje smo si podredili in v sredi\u0161\u010de postavili sebe.<\/p>\n<p>Antropocentri\u010dni na\u010din razmi\u0161ljanja sicer ni ni\u010d novega. Pred 30.000 leti so prebivalci Nove Gvineje s prekomernim izsekavanjem gozdov povzro\u010dili lokalno klimatsko spremembo. Lov prvih ljudstev v Severni Ameriki in Avstraliji je povzro\u010dil mno\u017ei\u010dno izumrtje divjih \u017eivali. S preobremenjevanjem kmetijskih povr\u0161in so Sumerci izsu\u0161ili rodovitno prst \u2026 Na\u0161i predniki niso bili ni\u010d bolj\u0161i; bilo jih je zgolj manj, zato tudi njihov vpliv ni bil tako obse\u017een, kot je danes (Mau, 2020).<\/p>\n<p>Glavna problema dana\u0161njega sodobnega sveta sta hitrost in mno\u017ei\u010dnost tak\u0161nega po\u010detja. Od leta 1900 se je \u0161tevilo prebivalcev za \u0161tirikrat pove\u010dalo. Tehnolo\u0161ki razvoj nam omogo\u010da, da posege v okolje izvajamo hitreje in na te\u017eje dostopnih mestih. S prekomerno izrabo zemeljskih virov in vnosom neprimernih snovi v okolje smo za\u010deli spreminjati razmere ekosistemov in ru\u0161iti naravno ravnovesje (Mau, 2020).<\/p>\n<p>Leta 1970 smo s porabo naravnih virov za\u010deli presegati obnovitveno sposobnost Zemlje. Vsako leto biolo\u0161ke vire porabimo hitreje. V letu 2020 smo globalni ekolo\u0161ki deficit dosegli 22. avgusta. Porabili smo za 60 % ve\u010d virov, kot jih je mogo\u010de obnoviti. Trenutno \u017eivimo, kot da bi razpolagali z 1,6 planeta. Tudi slovenski ekolo\u0161ki odtis presega obnovitveno sposobnost okolja. Vire, ki so nam bili na voljo, smo porabili \u017ee bistveno prej, in sicer 26. aprila. Porabimo toliko, kot da bi imeli na razpolago tri Slovenije (<a href=\"https:\/\/www.gov.si\/\">https:\/\/www.gov.si\/<\/a>).<\/p>\n<p>Prevzetnost in antropocentri\u010dni na\u010din \u017eivljenja sta nas pripeljala do stopnje, ko smo postali pri\u010da \u2018\u2019odzivu okolja\u2019\u2019. Okolje se odzove v obliki klimatskih sprememb, naravnih katastrof, izumrtja. Okolje se odzove mo\u010dneje od katerega koli \u010dlove\u0161kega izuma. Odgovor narave je gro\u017enja, da nas bo prevzela. Bli\u017eamo se to\u010dki, na kateri je ogro\u017een obstoj celotne \u010dlove\u0161ke vrste (Mau, 2020).<\/p>\n<p>Pri\u0161el je \u010das, da razmislimo o polo\u017eaju na\u0161e vrste in dejanja spremenimo do te mere, da bodo sovpadala z na\u0161im mestom v naravi. Znanost nam je pokazala, da se na svetu dogaja zgolj ena stvar \u2013 \u017eivljenje \u2013 in ljudje smo del njega (Mau, 2020).<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Vpra\u0161anje \u010dlovekove eksistence je postalo vpra\u0161anje njegove koeksistence z naravo. <\/strong>(O\u0161laj, 2000)<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Gradnja in okolje<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong>Naravne vire izkori\u0161\u010damo za pridobivanje energije, transport, pridelavo hrane, razvoj tehnologije, za gradnjo objektov in infrastrukture ipd. Prav gradbena panoga, v katero sodi tudi arhitektura, je ena izmed najve\u010djih onesna\u017eevalk in prispeva k visokemu ekolo\u0161kemu odtisu.<\/p>\n<p>Gradbena industrija ima pomembno vlogo pri ekonomskem in socialnem razvoju. Z gradnjo objektov si zagotovimo zavetje, prostore za izobra\u017eevanje, zdravljenje, kulturo. Z gradnjo cest in \u017eeleznic nam je omogo\u010dena ve\u010dja dostopnost. S komunalno infrastrukturo si zagotovimo pitno vodo in elektriko. Gradnja infrastrukture nam torej dviguje raven bivanja in kvaliteto \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Vsaka gradnja pa pomeni tudi poseg v prostor in spremembo naravnega okolja. Gradnja na okolje vpliva med procesom izgradnje, v \u010dasu uporabe infrastrukture in po koncu njene \u017eivljenjske dobe. \u017divljenjski cikel vsake gradnje poteka v petih procesih: pridobivanje materiala, predelava v kon\u010dne izdelke, izgradnja, uporaba in zaklju\u010dek \u017eivljenjskega cikla. Vsak proces ima vpliv na degradacijo okolja. Zanemariti ne smemo niti negativnega vpliva transporta, ki omogo\u010da delovanje procesov na razli\u010dnih lokacijah.<\/p>\n<p>&#8211; Gradbeni\u0161tvo velja za velikega potro\u0161nika; v namen gradnje se porabi 50 % vseh zemeljskih virov (Ko\u0161enina, 2019). Gradbeni material se pridobiva iz surovin, ki jih je na Zemlji razmeroma veliko. Njihova poraba zato nima kratkoro\u010dnega vpliva. S prekomerno izrabo pa dolgoro\u010dno ru\u0161imo ekolo\u0161ko ravnovesje, vplivamo na lokalne ekosisteme, uni\u010dujemo habitate, pove\u010dujemo mo\u017enost erozije tal, povzro\u010damo trajno \u0161kodo okolju.<\/p>\n<p>&#8211; Do pridobitve kon\u010dnega izdelka za gradnjo mora ve\u010dina pridobljenega materiala preko dolgotrajnih in okolju \u0161kodljivih procesov. Ve\u010dina proizvodenj in predelovalnic \u0161e vedno temelji na uporabi fosilnih goriv, s \u010dimer povzro\u010dajo veliko emisij toplogrednih plinov in prispevajo h globalnemu segrevanju. V letu 2018 so proizvodnja stekla, jekla in cementa prispevale 11 % vseh emisij CO<sub>2<\/sub> (International Energy Agency, 2019).<\/p>\n<p>Energija, potrebna za pridobitev surovin in njihov transport, \u0161e pred za\u010detkom gradnje \u0161teje 15\u201340 % celotne energije, ki jo stavbe porabijo v \u017eivljenjskem ciklu (Pullen et al., 2012).<\/p>\n<p>&#8211; Izgradnja objekta pomeni nepovraten poseg in fizi\u010dno preoblikovanje okolja. Hitrost gradnje se zaradi ve\u010danja populacije in tehnolo\u0161kega napredka pove\u010duje. V Evropski uniji smo med letoma 2000 in 2018 pozidali obmo\u010dje v velikosti Slovenije oziroma v velikosti pribli\u017eno 20.000 km<sup>2<\/sup> (<a href=\"https:\/\/www.eea.europa.eu\/sl\">https:\/\/www.eea.europa.eu\/sl<\/a>). \u010ce bi se vozili po cesti s hitrostjo 100 km\/h in bi se na vsako stran ceste raztezalo pozidano obmo\u010dje dol\u017eine 1 km, bi za pot preko takega obmo\u010dja porabili dobre 4 dni. Tudi v Sloveniji veliko zemlji\u0161\u010d namenimo gradnji. Med letoma 2012 in 2019 smo pozidali 50 km2, kar na dnevni ravni zna\u0161a 15.500 m<sup>2<\/sup> oziroma obmo\u010dje veliko 15 x 1000 metrov (Lampi\u010d in Rebernik, 2020).<\/p>\n<p>&#8211; Za vzdr\u017eevanje objektov in zagotavljanje ugodnih bivanjskih razmer moramo stavbe osvetljevati, prezra\u010devati, hladiti in ogrevati. V ta namen porabljamo velike koli\u010dine energije. Gospodinjstva na letnem nivoju porabijo 25\u201327 % kon\u010dne energije in prispevajo 25 % vseh emisij toplogrednih plinov (Karakosta, 2015). Na u\u010dinkovitost vplivata tudi starost stavb in njihova zasnova. 35 % stavb je starej\u0161ih od 50 let, 75 % pa energetsko neu\u010dinkovitih. Letno se obnovi med 0,4 in 1,2 % stavbnega fonda v Evropi (<a href=\"https:\/\/ec.europa.eu\/\">https:\/\/ec.europa.eu\/<\/a>). V Sloveniji gospodinjstva porabijo nekoliko manj, in sicer 21 % kon\u010dne energije v letu 2018 (Petelin Viso\u010dnik in \u010cesen, 2020).<\/p>\n<p>&#8211; Tudi stavbam se \u017eivljenjska doba izte\u010de. Po koncu \u017eivljenjskega cikla jih navadno pustimo propadati oziroma jih poru\u0161imo in proizvedemo gradbene odpadke. Gradbeni odpadki predstavljajo ve\u010d kot polovico vseh proizvedenih odpadkov. V Sloveniji je zgolj v letu 2019 nastalo 5,1 milijona ton gradbenih odpadkov oziroma kar 60 % vseh proizvedenih odpadkov (Ser\u0161en, 2021). Ker ve\u010dine gradbenega materiala ne recikliramo, se ta kopi\u010di, preve\u010dkrat kar na divjih odlagali\u0161\u010dih. V Sloveniji je ve\u010d kot 15.000 divjih odlagali\u0161\u010d (<a href=\"http:\/\/ocistimo.si\/\">http:\/\/ocistimo.si\/<\/a>). 66 % odpadkov na njih je gradbenih (Leben, 2014).<\/p>\n<p>Gradbena industrija porablja velike koli\u010dine naravnih virov, zavzema vedno ve\u010d prostora in mo\u010dno prispeva h globalnemu onesna\u017eevanju.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Ob zaklju\u010dku svojega \u017eivljenjskega cikla stavbe v Evropski uniji porabijo 50 % vseh pridobljenih materialov in 50 % vse proizvedene energije, ustvarijo 50 % vseh izpustov CO<sub>2<\/sub> in proizvedejo ve\u010d kot 50 % vseh proizvedenih odpadkov. <\/strong>(Ko\u0161enina, 2019)<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Danes, v \u010dasu ekolo\u0161ke krize, je klju\u010dni pogoj arhitekture njen odnos do okolja.<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>ter obratno.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Arhitektura \u2013 za okolje<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong>Leta 2015 sta bila z zavedanjem, da je trenutni \u010dlove\u0161ki vpliv na okolje prevelik, sprejeta mednarodna dokumenta \u2013 Agenda ZN 2030 in pari\u0161ki podnebni sporazum. Dokumenta si prizadevata za trajnostni razvoj in omejevanje globalnega segrevanja ozra\u010dja (https:\/\/gbc-slovenia.si\/). Gradnja kot ena od najve\u010djih onesna\u017eevalk okolja ima pri doseganju cilja pomembno vlogo. Na\u010din gradnje, ki zmanj\u0161uje vpliv na naravno okolje, se je uveljavil pod imenom trajnostna gradnja.<\/p>\n<p>Pri trajnostni gradnji je pomemben celoten \u017eivljenjski cikel stavbe: od pridobivanja surovin za gradnjo, transporta, predelave materiala, procesa gradnje, uporabe in delovanja stavbe do faze, ko je stavbo potrebno odstraniti, po mo\u017enosti reciklirati ter znova uporabiti dolo\u010dene materiale. Kon\u010dni cilj trajnostne gradnje je zmanj\u0161anje vpliva stavb na okolje (\u017degarac Leskovar, 2014).<\/p>\n<p>Kljub vsem kvalitetam, ki jih trajnostni na\u010din gradnje prina\u0161a, ta \u0161e vedno vsebuje glavno pomanjkljivost \u2013 \u0161e naprej proizvaja objekte in odpadke ter porablja surovine in prostor.<\/p>\n<p>V Evropski uniji smo med letoma 2000 in 2018 pozidali obmo\u010dje v velikosti Slovenije oziroma v velikosti pribli\u017eno 20.000 km<sup>2<\/sup> (<a href=\"https:\/\/www.eea.europa.eu\/sl\">https:\/\/www.eea.europa.eu\/sl<\/a>). Obenem je bilo v EU leta 2014 praznih 11.000.000 stanovanj (Neate, 2014). Med letoma 2012 in 2019 smo v Sloveniji pozidali 50 km<sup>2<\/sup> oziroma obmo\u010dje, veliko 15 x 1000 m vsak dan (Lampi\u010d in Rebernik, 2020). Hkrati je bilo 1. januarja 2018 zabele\u017eenih 152.200 oziroma 18 % praznih stanovanj (Mikli\u010d, 2019) (5 % praznih stavb velja za zgornji limit racionalne izrabe prostora (Glock in H\u00e4usermann, 2004)).<\/p>\n<p>Po podatkih iz leta 2015 je imela Slovenija v dr\u017eavni lasti 10.000 stavb. 1\/6 teh je bila praznih. Povr\u0161ina praznih stavb v velikosti 300.000 m<sup>2<\/sup> je bila prepu\u0161\u010dena propadanju (Kralj, 2015).<\/p>\n<p>Vpra\u0161ati se moramo, ali je pri tak\u0161ni koli\u010dini neuporabljenih stavb res potrebno graditi nove. Koliko \u010dasa bo minilo, preden bo novozgrajene stavbe dosegla ista usoda?<\/p>\n<p>Ob upo\u0161tevanju vseh dejavnikov gradnje in racionalnosti izrabe prostora je jasno, da je najbolj senzibilno in \u2018\u2019okoljsko\u2019\u2019 podalj\u0161anje \u017eivljenjske dobe obstoje\u010dim objektom. Glavna na\u010drtovalna pristopa v arhitekturi morata postati zmanj\u0161anje in minimizacija (Petzet in Heilmeyer, 2012).<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong><u>Reduce, Reuse, Recycle<\/u> \u2013 je vodilo okoljsko vzdr\u017enega na\u010drtovalskega pristopa<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>Zmanj\u0161aj, ponovno uporabi, recikliraj.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>Slogan Reduce, Reuse, Recycle, ki se uporablja tudi v ekologiji, govori o tem, da moramo zmanj\u0161ati porabo, proizvesti \u010dim manj odpadkov in porabiti \u010dim manj energije za njihovo obdelavo. U\u010dinkovitost posegov je razvr\u0161\u010dena po hierarhi\u010dni lestvici. Reduce \u2013 zmanj\u0161anje intervencije na minimalno mo\u017eno, Reuse \u2013 ohranjanje, adaptacija, rekonstrukcija obstoje\u010dega, Recycle \u2013 ponovna uporaba odpadnega materiala.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>\u2019\u2019 &#8230; ambitious enviromental targets can only be achived by improving what is already there and by reviewing existing structures\u2019\u2019.<\/strong> <em>(Petzet in Heilmeyer, 2012, 9)<\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>Ambiciozne okoljske cilje lahko dose\u017eemo le z izbolj\u0161anjem \u017ee obstoje\u010dega in pregledom obstoje\u010dih struktur.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>Stavbe, ki jih preve\u010dkrat kategoriziramo kot ni\u010dvredne, imajo potencial, da s procesom preobrazbe postanejo kvalitetni arhitekturni objekti. S posegi, kot so regeneracija, spreminjanje, zdru\u017eitev, raz\u0161iritev, moramo nadgraditi to, kar \u017ee obstaja. Sprememba v razmi\u0161ljanju, ki je potrebna za izvedbo takih intervencij, kli\u010de k novemu pristopu. Ceni, kar obstaja! Kvaliteta takega pristopa se skriva predvsem v inteligentnosti re\u0161itev in ne spektakularnosti intervencij (Petzet in Heilmeyer, 2012).<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>\u2019\u2019We think there is a lot of potential in what already exists. Every existing situation has its own special quality, and you have to take your time and be courious in order to understand it\u2019\u2019.\u00a0<\/strong><em>(Petzet in Heilmeyer, 2012, 13)<\/em>\u00a0J. P. Vassal<\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>Mislimo, da je veliko potenciala v tem, kar \u017ee obstaja. Vsaka situacija, ki obstaja, ima svojo posebno kvaliteto in mora\u0161 si vzeti \u010das in biti radoveden, da bi jo razumel.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Odkrivanje potenciala v propadajo\u010dem, degradiranem, zapu\u0161\u010denem, vsakdanjem, nepomembnem ponuja nove mo\u017enosti v arhitekturi.<\/strong><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><div class=\"vc_tta-panel\" id=\"1668432153144-13cedf03-f90b\" data-vc-content=\".vc_tta-panel-body\"><div class=\"vc_tta-panel-heading\"><h4 class=\"vc_tta-panel-title\"><a href=\"#1668432153144-13cedf03-f90b\" data-vc-accordion data-vc-container=\".vc_tta-container\"><span class=\"vc_tta-title-text\">MIRKO POPOVI\u0106<\/span><\/a><\/h4><\/div><div class=\"vc_tta-panel-body\"><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >Arhitektura med bistvom in obstojem<\/h3>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Mirko Popovi\u0107<\/strong><br \/>\n<em>prejemnik Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2021<\/em><br \/>\n<em>\u0161tudent Fakultete za gradbeni\u0161tvo, prometno in\u017eenirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_separator wpb_content_element vc_separator_align_center vc_sep_width_100 vc_sep_pos_align_center vc_separator_no_text vc_sep_color_grey wpb_content_element  wpb_content_element\" ><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_l\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_r\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span>\n<\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Uvod<\/strong><\/p>\n<p>Nagnjenost k razmi\u0161ljanju o svoji usodi in pomenu na\u0161ega obstoja se odra\u017ea v misli na arhitekturo. Proces iskanja arhitekture, razumevanja arhitekture ena\u010dimo z razumevanjem \u010dloveka. V enem velikem in stalnem iskanju vidimo arhitekturo kot klju\u010d, majhen klju\u010d, s katerim lahko za\u010dnemo odklepati velika vrata in najdemo odgovore na \u0161tevilna vpra\u0161anja.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><em>\u201cHappiness is unknown to a man;<\/em><br \/>\n<em>True happiness, for which he eternally runs,<\/em><br \/>\n<em>He knows no measures or limits for it:<\/em><br \/>\n<em>The higher you climb to the top of the glory,<\/em><br \/>\n<em>It is a higher the enemy of happiness.\u201d<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Opredelitev pojmov<\/strong><\/p>\n<p>Za nadaljnjo razpravo o tej temi je pomembno razjasniti razumevanje pojmov v naslovu in navesti posebne razmere v arhitekturi na relacijah Esenca-Obstoj. V bistvu bomo zaradi odsotnosti osebnih omejitev, pa tudi zaradi o\u010ditnega obsega, ki ga zahtevajo ti izrazi, omejili njihovo upo\u0161tevanje.<\/p>\n<p>Pridr\u017eano, a brez hrepenenja po nadaljnji razpravi priznavamo bistvo kot temeljno naravo ali nujno kakovost ne\u010desa, nekaj abstraktnega, kar dolo\u010da njegov zna\u010daj. To pomeni, &#8220;stanje ali dejstvo, da smo resni\u010dni ali \u017eivi ali da smo prisotni&#8221; (angle\u0161ki slovar Oxford, 2021). Ta opredelitev se je pojavila v \u010dasu starih filozofov in o njej se je razpravljalo od takrat. V ve\u010dini predeksistencialisti\u010dnih filozofskih diskurzov je ozna\u010dena kot jedro obstoja stvari. Vendar je sledil preobrat z eksistencialisti\u010dno filozofijo, ki so ga najbolj temeljito raz\u0161irila dela Sartra in Heideggerja, ki sta rekla, da je obstoj pred bistvom in da je bistvo mogo\u010de opredeliti le z vidika opazovanega obstoja. (Uzelac, 2003)<\/p>\n<p>Po enakem na\u010delu obstoj jemljemo kot &#8220;dejstvo ali stanje \u017eivljenja, obstoj objektivne resni\u010dnosti&#8221; (angle\u0161ki slovar Oxford, 2021). Razprava o bivanju in obstoju je temelj vseh filozofskih misli skozi zgodovino. Filozofska veja, ki se posve\u010da preu\u010devanju koncepta obstoja, se imenuje ontologija in je bila vedno prisotna, \u0161e posebej pa so za nas pomembne raziskave v delih eksistencialisti\u010dnih filozofov 20. stoletja. Eksistencialisti\u010dni diskurz 20. stoletja je kritiziral prej\u0161nje filozofije zaradi pomanjkanja ob\u010dutka in prepoznavanja \u017eivih in konkretnih izku\u0161enj \u010dlove\u0161kega bivanja v prostoru in \u010dasu (Uzelac, 2003).<\/p>\n<p>Z umestitvijo arhitekture v ta bistveno-eksistencialni kontekst moramo najprej razpravljati o njenem polo\u017eaju v materialno-materialnem kontekstu. Pod tem prepovedujemo obravnavo oblikovanja kot samostojne celote; dojemamo ga le skozi prizmo \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje, fizi\u010dne in onstranske.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Bistvo in obstoj skozi arhitekturo<\/strong><\/p>\n<p>Lahko trdimo, da podoba arhitekture kot instrumenta izhaja predvsem iz ideje, da brez \u010dlovekovega posega ne bi bilo arhitekture. Pogosto arhitekturo primerjamo z naravo, da razlo\u017eimo, da je arhitektura najvidnej\u0161i dokaz \u010dlove\u0161ke prevlade in tega, da je \u010dlove\u0161ka dru\u017eba sposobna velikih stvari. Vse vzvi\u0161ene strukture, ki so bile kdajkoli zgrajene, so bile zgrajene z namenom, od najosnovnej\u0161ih za zadovoljevanje na\u0161ih stanovanjskih potreb do izpolnjevanja \u017eelja bo\u017eanskih bitij in mo\u010di, ki jih \u010dlovek ne more razumeti. Arhitektura govori o tehnolo\u0161kem razvoju dru\u017ebe, njenih religijah in obi\u010dajih, estetiki in mo\u010di. Zato se arhitektura razlikuje glede na kraj in \u010das, v katerem je bila zgrajena. Tako lahko varno re\u010demo, da je arhitektura kodirana v jeziku materialov, oblik, proporcev in ureditev, vendar ostaja vpra\u0161anje \u2013 kaj je arhitektura? Arhitektura ni struktura stavbe, vizualni slog ali funkcionalna uporaba. Prebiva v teh stvareh in ga zavezuje subjekt, vendar je kvaliteta sama po sebi. Zato ima navsezadnje tudi svoje ime: Arhitektura. Obstaja te\u017enja, da ne bi razumeli arhitekture skozi pri\u010dakovano prizmo zaznavanja stvari.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Podalj\u0161anje ali\/in eksternalizacija<\/strong><\/p>\n<p>Juhani Pallasmaa v ve\u010d intervjujih govori o zapletenosti arhitekture, njeni dvojni naravi, eksistencialnih vpra\u0161anjih, ki jih postavlja, pa tudi o bistvenih lastnostih, ki jih prena\u0161a. Za nas je \u0161e posebej pomembno njegovo zagovarjanje arhitekture kot medija, torej kot posrednika v odnosih med \u010dlovekom in svetom. To posredovanje \u0161e pojasnjuje z besedami, da so stavbe na\u0161a eksternalizacija. Prav ta pojem, eksternalizacija, postane \u0161e posebej zanimiv in primeren za nadaljnjo obdelavo. Na kratko lahko analiziramo eksternalizacijo vzporedno z McLuhanovim pisanjem in razumevanjem hi\u0161e kot raz\u0161iritve mehanizma za nadzor toplote na\u0161ega telesa. McLuhan tudi pravi, da imajo na\u0161a obla\u010dila to te\u017enjo, vendar zadevo obravnavajo bolj neposredno, vendar manj temeljito in veliko bolj zasebno. (McLuhan, 1964). Poudariti \u017eelim, da sta si ta dva izraza (eksternalizacija in raz\u0161iritev) le povr\u0161insko podobna in da sta dejansko bistveno razli\u010dna. Vendar se lahko to razlikovanje med izrazi odra\u017ea tudi v bistveno druga\u010dnem razumevanju arhitekture. Razumevanje arhitekture v zelo konkretni obliki, kot jo podaja pojem raz\u0161iritev, bi lahko razlagali skozi eksistencialisti\u010dno dimenzijo. Po drugi strani pa se pojem eksternalizacije nana\u0161a na utele\u0161enje notranjosti, tega, kar je v nas. Opredelitev eksternalizacije ka\u017ee tudi na procese, katerih funkcije le\u017eijo na predzavestni ravni. In ta element predzavesti ali nezavednega je pomemben in ga je mogo\u010de obravnavati z besedami Bernarda Tschumija: &#8220;Arhitekturno delo ni arhitekturno, ker zapeljuje ali ker izpolnjuje neko nezavedno utilitarno funkcijo, ampak zato, ker nezavedno spro\u017ei ritual.&#8221; (Tschumi, 1996) Tudi ta dva pojma bi v arhitekturi morala biti dale\u010d od tega, da bi si nasprotovala. Ker se nujno medsebojno ne izklju\u010dujeta, ampak se predsedujeta, lahko delno pose\u017eemo po &#8220;podalj\u0161anju pred eksternalizacijo&#8221; v duhu Sartrovega &#8220;obstoja pred bistvom&#8221; (Sartre, 1956)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Heidegger \u2013 Graditi pomeni prebivati<\/strong><\/p>\n<p>Ali naj se &#8220;\u0161irimo&#8221; ali &#8220;eksternaliziramo&#8221;, zakaj gradimo? Heidegger v svojem eseju &#8220;Gradnja, bivanje, razmi\u0161ljanje&#8221; (Heidegger, 2020) trdi, da sta stavba in stanovanje neposredno povezana, poudarja pa, da \u010dlovekova potreba po gradnji izhaja iz njegove potrebe po bivanju. To je v skladu z eksistencialisti\u010dnimi pristopi \u010dasa, ki trdijo, da vse bistvo izhaja iz dejanja obstoje\u010dega, da je bivanje v prostoru in \u010dasu pred samim konceptom bivanja in da \u00a0lahko le, \u010de se spro\u017eimo v gibanje \u017eivljenja, razvozlamo obstoj sam. Medtem ko se ta eksistencialna logika nekoliko skriva v njegovem poskusu dokazovanja predloga z nominalno povezavo pojmov &#8220;biti&#8221; in &#8220;gradnja&#8221;, eksistencialisti\u010dno bistvo ostaja. In res, podobno kot Heglov opis treh faz razvoja ideje \u2013 Teza-Antiteza-Sinteza (Uzelac, 2003) \u2013 lahko arhitektura dale\u010d preide od misli arhitekta do nog uporabnika. Vsaka arhitektura postane svoj resni\u010dni jaz \u0161ele, ko jo prenesemo v materialni svet in jo ljudje naseljujejo. Kot bi rekel Rem Koolhaas: &#8220;Stavba ima vsaj dve \u017eivljenji \u2013 tisto, ki si jo je zamislil njen izdelovalec, in \u017eivljenje, ki ga \u017eivi pozneje \u2013 in nikoli nista enaki.&#8221; Vse to bi nas lahko pripeljalo do zaklju\u010dka, da arhitekture ni mogo\u010de opredeliti brez vklju\u010ditve \u010dloveka v definicijo. Brez \u010dloveka in njegovega iskanja pomena vseh stvari ne bi bilo arhitekture.<\/p>\n<p>To pomeni, da gradimo za \u017eivljenje, prizadevanje, da bi razumeli, kaj konstruiramo, vstopi v arhitekturni diskurz. Pravzaprav gre za proces samorazumevanja. No, arhitekturo lahko obravnavamo kot del izjemnega iskanja bistva na\u0161ega obstoja. In procesa tega iskanja se pogosto ali sploh ne zavedajo. Torej se ta pojem &#8220;razumevanja&#8221; stavbe in tega, kar gradimo, ne nana\u0161a na debato, pogovore v ozkem krogu ljudi, temve\u010d na konkretno uporabo, \u017eivljenje v tem prostoru, trg, poln ljudi, na konkretno izku\u0161nje. Ali s poudarjanjem konkretnih izku\u0161enj zanikamo, da je lahko arhitektura nekaj drugega?<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Koncept ali\/in Izku\u0161nje<\/strong><\/p>\n<p>Bernard Tschumi pravi, da je paradoks arhitekture v tem, da je hkrati koncept in izku\u0161nja (Tschumi, 1996). Vendar pa poda tudi opa\u017eanje, ki se odra\u017ea v citatu, ki ga pripisujejo Spinozi: &#8220;Koncept psa ne laja, ampak pes obstaja in laja&#8221; (Tschumi, 1996). Tschumi, tudi v uvodnem delu Arhitektura in disjunkcija, poda primer \u0161tudentske delavnice, v kateri je bilo zgrajeno zaveti\u0161\u010de, imenovano Pala\u010da pravi\u010dnosti, in pravi, da je vse arhitekturno v njem povezano z retori\u010dnim dejanjem. \u0160e natan\u010dneje, \u010de je arhitektura povezana z izkustveno naravo stanovanja, uporabe, ali bi lahko vse nenaseljene stavbe, nezazidane zgradbe, miselne konstrukcije obravnavali kot arhitekturo. In to je lahko klju\u010d do dileme \u2013 ne da bi fizi\u010dno zasedel prostor, se um \u0161e vedno lahko spra\u0161uje in dovoli spomin skozi domi\u0161ljijo. Te stvari obstajajo v na\u0161ih mislih, ne v samih zgradbah. Obstajajo \u0161tevilne \u0161tudije, ki ka\u017eejo, da mo\u017egani ne prepoznajo razlike med izku\u0161enimi in zami\u0161ljenimi stvarmi. Toda kaj je potem arhitektura, \u010de je hkrati koncept in izku\u0161nja? Kaj je torej \u010dlovek? Je \u010dlovek tudi pojem \u010dloveka?<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kaj je \u010dlovek in kaj arhitektura?<\/strong><\/p>\n<p>Samo \u010dlovek je bitje, ki je obsojeno razmi\u0161ljati o svojem obstoju, saj dobro ve, da ga ne more niti prese\u010di niti razumeti. \u017divi v svetu, v katerega ga pogosto zavajajo \u010dutila in ki ga opisujemo s pojmom subjektivne resni\u010dnosti. Toda \u010dlovek ne ve, kaj je, in hkrati ve, da mora \u017eiveti in da ta svet ni zanj.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><em>\u201e What is a man, that a man must be!<\/em><br \/>\n<em>The creature that the earth deceives,<\/em><br \/>\n<em>and for him, see, it is not an earth.<\/em><br \/>\n<em>Is the reality blurrier than the dream? \u201c<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>\u010clovek i\u0161\u010de pomen stvari, ki ga obkro\u017eajo, in jim daje smisel. Vse, kar po\u010dne, izpolnjuje njegove potrebe. V tem smislu je arhitektura povsem \u010dlove\u0161ki privilegij, saj mnoga bitja, kot so mravlje, \u010debele, ptice, ustvarijo svoj \u017eivljenjski prostor, da bi ga naselili, vendar le \u010dlovek svoje prebivali\u0161\u010de ponovno preu\u010di skozi \u0161tevilne filtre. V heglovskem smislu lahko, \u0161e preden je arhitektura zgrajena v resnici, obstaja v na\u0161ih mislih v obliki njene popolne predstave. Obstaja kot utopija do trenutka sre\u010danja z resni\u010dnostjo. To sre\u010danje z resni\u010dnim predstavlja pravo arhitekturo in resni\u010dno \u017eivljenje. Bistvena je materializacija arhitekture, njena uporabnost kot nepogre\u0161ljiv sestavni del, pa tudi premagovanje dejanja gradnje, ki hkrati razmejuje avtisti\u010dno sfero. \u017de samo ustvarjanje arhitekture je to \u017eivljenje, ki se odvija v stavbi, \u017eivljenje stavbe je arhitektura stavbe. Sinteza vsega konkretnega in mo\u017eganskega, ki dose\u017ee vrhunec v \u010dutilih in s \u010dimer se arhitekt ukvarja zmerno, da bi odmeval v \u010dlovekovem stanju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Zaklju\u010dek<\/strong><\/p>\n<p>\u010clovek in s tem tudi arhitektura pre\u017eivi v okolju, razpetem med bistvo-obstoj, materialno-materialno, konceptualno-izkustveno, konkretno-abstraktno. Pesnik Miroslav Anti\u0107 na nenehno dvojnost opozarja z besedami &#8220;Nisem samo to telo&#8221;, zato ni zanikal dejstva, da gre za telo, je pa poudaril, da gre za nekaj ve\u010d, Njego\u0161 po\u010dne enako kot predvideva eksistencialisti\u010dna teorija s pisanjem o \u010dloveku, ki mora biti \u010dlovek. \u010clovek mora pre\u017eiveti na zemlji, da bi bil \u010dlovek, vendar je veliko ve\u010d kot zemeljsko pre\u017eivetje. \u010clovek svojo misel in svoj koncept sebe preu\u010di tako, da z materialnim delovanjem v prostoru bistvo misli postane snov. Izku\u0161nje preizku\u0161ajo koncept, njegovo prekrivanje nas osre\u010duje, vendar prekrivanje ni potrebno. Osnovni namen je uskladiti te na videz nasprotujo\u010de si koncepte, kajti skrajnost je njihova najve\u010dja pri\u010da in spodbuda. Arhitekturna in tudi \u010dlove\u0161ka vrednost je delo, s katerim stimuliramo drugo, nasprotno stran, stran duhovnega telesa in obratno, materialno.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><em>Bibliografija<\/em><\/p>\n<p><em>Heidegger M., K. D. (2020). Building, Dwelling, Thinking. Journal of Frontier Studies, 157-173.<\/em><br \/>\n<em>McLuhan, M. (1964). Understanding Media: The Extensions of Man.<\/em><br \/>\n<em>Njego\u0161, P. I. (1858). Gorski Vijenac. Beograd: Politika: Narodna knjiga 2005 .<\/em><br \/>\n<em>Oxford English dictionary. (2021). Pridobljeno iz Lexico &#8211; Oxford English dictionary: https:\/\/www.lexico.com\/definition\/essence<\/em><br \/>\n<em>Oxford English dictionary. (2021). Pridobljeno iz Lexico &#8211; Oxford English dictionary: https:\/\/www.lexico.com\/definition\/architecture<\/em><br \/>\n<em>Oxford English dictionary. (2021). Pridobljeno iz Lexico &#8211; Oxford English dictionary: https:\/\/www.lexico.com\/definition\/existence<\/em><br \/>\n<em>Sartre, J.-P. (1956). Existentialism Is a Humanism. World Publishing Company in 1956.<\/em><br \/>\n<em>Tschumi, B. ( 1996). Architecture and Disjunction. Cambridge, Massachusetts: The MIT Press.<\/em><br \/>\n<em>Uzelac, M. (2003). Istorija filozofije od Dekarta do Eugena Finka. Vr\u0161ac: Triton.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 32px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AVTORSKA ESEJA NAGRAJENIH PREDLOGOV ZA VURNIKOVO \u0160TUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2021MARKO PRIMA\u017dI\u010cMIRKO POPOVI\u0106MARKO PRIMA\u017dI\u010cEsej o arhitekturi Marko Prima\u017ei\u010d prejemnik Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2021 \u0161tudent Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani \u010clovek in okolje Biti, eksistirati ni ve\u010d samo po sebi umevno; \u0161e pred kratkim je bilo. Od Kanta pa do eksistencializma 20. stoletja  [...]","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":4138,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"iawp_total_views":33,"footnotes":""},"class_list":["post-4704","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4704","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4704"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4704\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4716,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4704\/revisions\/4716"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4138"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4704"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}