{"id":4681,"date":"2022-11-14T12:46:21","date_gmt":"2022-11-14T11:46:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/?page_id=4681"},"modified":"2022-11-28T09:13:29","modified_gmt":"2022-11-28T08:13:29","slug":"avtorski-esej","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/vurnikova-nagrada-2022\/avtorski-esej\/","title":{"rendered":"Avtorski esej prejemnice Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2022"},"content":{"rendered":"
<\/span><\/div>

AVTORSKI ESEJ PREJEMNICE VURNIKOVE \u0160TUDENTSKE NAGRADE ZA LETO 2022<\/h2>
<\/span><\/div>

O \u010dem razmi\u0161ljam, ko razmi\u0161ljam o smislu arhitekture<\/h3>\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

Ana Jerman<\/strong>
\nprejemnica Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2022<\/em>
\n\u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n

<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

\u201cMestu pripadamo v enaki meri, kakor mesto pripada nam. Ne gre za posedovanje ne za lastnino, temve\u010d za polastitev: oblikovanje \u010dlove\u0161kega okolja, ki je delo in odsev na\u0161e rabe. Zaradi mest smo, kakr\u0161ni smo, na\u0161i prostori so taki, kakr\u0161ne jih naredimo.\u201d<\/em><\/p>\n

Mickael Labbe, Zavzemimo prostor: proti arhitekturi prezira <\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t

\n\t\t
\n\t\t\t

\u017divimo v negotovih \u010dasih, po svetu in v bli\u017eini nas \u0161e vedno divjajo vojne, ki prizadevajo cele generacije ljudi. Neobvladovanje klimatskih sprememb je pripeljalo do ekolo\u0161kih katastrof, zaradi katerih velik del sveta \u017eivi na pragu rev\u0161\u010dine ali celo trpi lakoto. Kljub protestom okoljevarstvenikov se zdi, da te informacije bistvenih onesna\u017eevalcev zares ne dose\u017eejo. Materialisti\u010dni pogled prevladuje nad holisti\u010dnim, ki skrbi za celoto. Individualizem in podoba sta pomembnej\u0161a od skrbi za skupnost in na\u010dinov bivanja, ki i\u0161\u010dejo bistvo v globljih re\u010deh. Tudi pri nas, na pode\u017eelju, in tudi v mestih se veliko ljudi te\u017eko pre\u017eivlja, marsikdo se v tem svetu te\u017eko znajde, mladi nimajo perspektive na podro\u010dju dela in stanovanj. Neenakost med ljudmi ni samo posledica rev\u0161\u010dine, ampak tudi produkt dru\u017ebe in prostora, ki je velikokrat izklju\u010dujo\u010d. Tak\u0161na dru\u017eba se zrcali tudi v arhitekturi, kriza vrednot spreminja okolje, v katerem \u017eivimo, in prostor, ki nas obdaja. A ker je pot pomembnej\u0161a od cilja, je potrebno osmi\u0161ljati na\u0161a \u017eivljenja, vsak trenutek in vsak dan, z nenehno mislijo na to, kdo smo, od kod prihajamo in kaj \u017eelimo postati. Zanima me, ali se na\u0161e bistvo lahko manifestira skozi arhitekturo in kako lahko arhitektura pomaga in naredi nekaj dobrega v tem svetu velikih nasprotij.<\/p>\n

\u201cNajmanj, kar lahko re\u010demo, je, da danes gledamo, kako arhitekti opu\u0161\u010dajo temeljno eti\u010dno in politi\u010dno razse\u017enost arhitekture in se namesto tega osredoto\u010dajo na tehni\u010dna in estetska vpra\u0161anja.\u201d1<\/em><\/p>\n

Bistvo arhitekture in njeno poslanstvo je skrb za prostor, skladen razvoj in ustvarjanje kvalitetnega bivalnega okolja za ljudi. \u010ce je arhitektura popolna, dovr\u0161ena in lepa, ljudje pa je ne sprejemajo, svoje naloge ni izpolnila. Arhitektura mora vedno in vsaki\u010d znova prepoznati problem in se nanj odzvati. Postati mora klju\u010dno orodje pri vklju\u010devanju vseh ljudi na enak na\u010din in zmanj\u0161anju dru\u017ebenih razlik. Zdi se, da je arhitektura pogosto v slu\u017ebi kapitala, zaprta sama vase, nedostopna in nerazumljiva preprostemu \u010dloveku. \u017delela bi, da arhitektura postane bolj odprta, se pribli\u017ea ljudem, jih pove\u017ee med seboj, omogo\u010di bolj\u0161e na\u010dine dru\u017eenja, bivanja in sre\u010devanja. Prostore mest razumem kot potencial, ki lahko pomaga graditi dru\u017ebeno-socialno okolje in nadgrajevati prostorsko identiteto. <\/strong><\/p>\n

\u201cMesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno sredi\u0161\u010de \u0161ir\u0161ega obmo\u010dja. Mesto je tudi ve\u010dji, centraliziran in omejen prostor na kri\u017ei\u0161\u010du pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo. Mesta so z vidika kulture idealen primer zgo\u0161\u010denega kulturnega prostora, z vidika sociologije je mesto razmeroma gosto poseljeno obmo\u010dje z veliko ljudmi, ki so trdno omejene skupnosti z enotnim javnim vodstvom oziroma ob\u010dinsko upravo in imajo svojo suverenost, svojo vlado, svoj kult in dru\u017ebeno zelo raznoliko populacijo. Mesto je zapleten dru\u017ebeni pojav, ki se spreminja v \u010dasu in prostoru in glede na to mesta nastopajo v razli\u010dnih oblikah in z razli\u010dnimi funkcijami.\u201d 3<\/em><\/p>\n

Mesta so izjemno zanimiv fenomen, ki bi moral vzpostavljati diverziteto prostorov, na\u010dinov uporabe in omogo\u010dati raznolikost vseh svojih uporabnikov. Mesto je lahko prostor za vse \u2013 za stare, mlade, otroke, \u0161tudente, priseljence, hendikepirane, ljudi brez doma, \u201cdruga\u010dne\u201d. Zaradi priseljevanj v mesta se spreminja njegova struktura, a mesta se temu lahko prilagajajo s fleksibilnostjo prostorov in programov. Za razliko od prostora vasi, ki se te\u017eje prilagaja spremembam, bi v mestu vsak \u010dlovek moral najti prostor zase. Prostori mesta ne izpolnjujejo le utilitarne vloge, kjer ljudje le delajo in spijo, ampak skupaj z nam lastnimi prostori postanejo nekaj ve\u010d, kraj identitete. Za to niso zaslu\u017eni le njeni ljudje in vsebina, ampak tudi arhitektura. <\/strong><\/p>\n

Pravica do mesta je nekaj, kar si enakovredno lastimo vsi njeni prebivalci, ne glede na na\u0161 izvor, rasno poreklo, politi\u010dno usmerjenost, starost, status ali dr\u017eavljanstvo. Ne glede na na\u0161o raznolikost in druga\u010dnost nam mesto in njegovi prostori vsem na enak na\u010din pripadajo. \u201cZaradi mest smo, kakr\u0161ni smo, na\u0161i prostori so taki, kakr\u0161ne jih naredimo.\u201d 1<\/strong><\/p>\n

Ljubljana s centralno pozicijo, primernim merilom, dobro dostopnostjo in zelenimi povr\u0161inami ponuja izjemno kvalitetno bivalno okolje. Ljubljana, mesto z zeleno du\u0161o, Ljubljana \u2013 najbolj\u0161a zelena prestolnica v Evropi sta gesli, s katerimi privablja turiste in obiskovalce, ki ji je v na\u0161em mestu z vsakim dnem ve\u010d. Kljub temu da Ljubljana premore prostorske kvalitete, ki jih redkokatero mesto po svetu prese\u017ee, tako kot ostala mesta tudi sama izgublja svoje bistvo in idejo o tem, kar bi mesta pravzaprav morala biti. V nekaterih aspektih tako pozablja na svoje prebivalce, ki so klju\u010dni pri njenem formiranju in soustvarjanju. Zaradi pretirane skrbi za histori\u010dna sredi\u0161\u010da mest so zanemarjene ostale stanovanjske soseske. Zaradi ogromnega \u0161tevila turistov in njim namenjenih nastanitev so prvotni prebivalci izrinjeni na rob, i\u0161\u010dejo si nova zato\u010di\u0161\u010da, nove domove v mestnih soseskah, stran od sredi\u0161\u010d. Mestni prostori se zaradi \u201cvi\u0161jih ciljev\u201d privatizirajo \u2013 tako denimo Kri\u017eanke zapirajo svoja vrata mladim, Ple\u010dnikov stadion, ki je neko\u010d funkcioniral kot pomemben zeleni prostor Be\u017eigrada, pa je \u017ee ve\u010d kot deset let ograjen in popolnoma nedostopen okoli\u0161kim prebivalcem, ki so se z njim neko\u010d identificirali in si ga lastili, se na njem igrali, ga aktivno uporabljali in ustvarjali spomine. Slu\u017eil je kot pomemben odprt zelen prostor mesta, kjer so se sre\u010devali some\u0161\u010dani in some\u0161\u010danke. Mesta se danes spreminjajo v povr\u0161inske kulise, izgubljajo svojo identiteto in zna\u010daj, zaradi katerega so pravzaprav sploh atraktivna za obiskovalce. Edino, kar nam je \u0161e ostalo, so odprti prostori, na\u0161i mestni parki in promenade, ureditve nabre\u017eij Ljubljanice, \u0160i\u0161enski hrib in Grajski gri\u010d.<\/p>\n

\u00a0<\/em>\u201cV\u010dasih je bila naloga arhitektov ustvarjati skupnost [\u2026]. Odkar je proti koncu 70. let 20. stoletja prevladala tr\u017ena ekonomija, arhitektura ne izra\u017ea ve\u010d vrednot dru\u017ebe, temve\u010d sprejema vrednote podjetni\u0161tva [\u2026]. Mesta, \u010de\u0161 da gre za mir in varnost, postajajo vse manj drzna in vse bolj predvidljiva.\u201d 2<\/em><\/p>\n

Mestni prostori danes postajajo vse bolj tr\u017eni \u2013 prakti\u010dno skoraj vsak kvadratni meter Ljubljane je \u201cna prodaj\u201d. Z vsakim dnem znova se \u010dudimo novim arhitekturnim objektom, ki rastejo na nepravih mestih, z nikakr\u0161nim odnosom do prostora, v katerega so ume\u0161\u010deni, brez enega samega drevesa, v \u010digar senci bi se igrali otroci, v merilu, ki ulici nikakor ne pripada. Ti objekti nastajajo iz enodru\u017einske vile, ki tipolo\u0161ko prevladuje v Ljubljanskih mestnih \u010detrtih, kot sta na primer Be\u017eigrad in Ro\u017ena dolina, uni\u010dujejo mestne soseske in njihove tipologije in se prodajajo kot luksuzna stanovanja za dve do \u0161tiri dru\u017eine, medtem ko se ogromno \u0161tudentov in mladih bojuje s stanovanjsko stisko. Danes \u017ee kakr\u0161nokoli stanovanje, vsakr\u0161en koti\u010dek mesta, ki si ga lahko prisvojimo, pomeni pravi luksuz.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

Mesta bi morala med drugim poskrbeti za vklju\u010devanje vseh svojih prebivalcev. V Sloveniji namre\u010d \u017eivi od 12\u201313% ljudi z vsaj eno obliko invalidnosti, kar ena \u010detrtina prebivalstva pa je starej\u0161a od 65 let. Razvitost dru\u017ebe in demokracije se namre\u010d ka\u017ee prav v njeni skrbi za deprivilegirane skupine. Enako velja tudi za mesta, ki bi morala stremeti k temu, da so dostopnej\u0161a in prijaznej\u0161a do starej\u0161ih in hendikepiranih, se truditi za \u017eivljenje ljudi izven institucionalnih oblik bivanja, domove za starej\u0161e ob\u010dane in druge oblike oskrbovanega bivanja pa iz roba pripeljati v mesto, da bi lahko vsi skupaj \u017eiveli, se u\u010dili drug od drugega, se povezovali in sprejemali.<\/p>\n

Skrb in bojazen za prihodnost na\u0161ih mest je velika. Ali bo imelo predmestje in pode\u017eelje, ki tudi poka po \u0161ivih, se \u0161iri na neprave na\u010dine, brez ob\u010dutka in vizije, izgublja svojo identiteto, \u00a0dovolj mo\u010di, da vse nas \u2013 mestne ube\u017enike \u2013 sprejme pod svoje okrilje in nam ponudi nov dom. Kje bomo \u017eiveli, ko izgubimo vsa na\u0161a mesta? Kje bomo doma, ko za nas ne bo ve\u010d prostora?<\/p>\n

O aktualni problematiki mest in njegovih prebivalcev pi\u0161e tudi Mickael Labbe v knjigi: Zavzemimo prostor \u2013 Proti arhitekturi prezira. Govori o mestih kot produktu in posledici dana\u0161nje dru\u017ebe, o mestih, ki prakti\u010dno izbirajo svoje uporabnike. \u201cRazvija se mesto, ki je do svojih lastnih prebivalcev, pa \u010de so \u0161e tako raznoliki, prezirljivo, sovra\u017eno in izklju\u010dujo\u010de. Pravica do mesta torej izra\u017ea zahtevo po priznavanju tega, kar s svojimi vsakdanjimi interakcijami, s svojimi stiki, delom, potmi, sre\u010danji, s tem, da so na\u0161a telesa navzo\u010da v prostoru vidnega, naredimo z mestnim prostorom.\u201d 1<\/p>\n

Urejanje in ukvarjanje z mesti, skrb zanje, raziskovanje na\u0161ega vsakdanjega prostora in poti se v osnovi ti\u010de vseh nas me\u0161\u010danov, prebivalk in prebivalcev mesta, ki z na\u0161im prebivanjem, delovanjem, obstojem in interakcijami dajemo mestu \u017eivljenje in na ta na\u010din formiramo \u201cna\u0161o individualno in kolektivno identiteto\u201d.\u00a0 1<\/p>\n

Kot izjemno pohvalne je potrebno izpostaviti vse civilne iniciative in razli\u010dna ukvarjanja s soseskami s strani njenih prvobitnih prebivalcev, tako imenovanim \u201cbottom-up\u201d pristopom, ki ne \u010daka, da stvari pridejo od zgoraj ali od zunaj, temve\u010d se prebivalci kraja sami anga\u017eirajo in ukvarjajo z mestnimi koti\u010dki, za katere \u010dutijo, da jim pripadajo. Vse iniciative in podobna delovanja izhajajo iz skrbi za skupno dobro in skupne vrednote. Kot dober primer v Ljubljani je potrebno izpostaviti civilno iniciativo Fondovih blokov. Skupina se \u017ee od za\u010detka projekta za prenovo Ple\u010dnikovega stadiona, ki je predvideval \u0161e izgradnjo stolpi\u010da na kri\u017ei\u0161\u010du med Samovo ulico in Vodovodno cesto ter novimi vila bloki na mestu med stadionom in Fondovimi bloki, bori proti izjemno tr\u017eno naravnanemu in prostorsko invazivnemu posegu, ki bi zaprl in pozidal \u0161e en neko\u010d tako pomemben mestni prostor. Na mestu, kjer naj bi po projektu stali vila bloki, med zidom, ki deli Ple\u010dnikov stadion od okolice in gradbi\u0161\u010dno ograjo, ki na tem mestu stoji odkar pomnim, prebivalci urejajo vrti\u010dke in si pridelujejo zelenjavo. Vsakemu prebivalcu pripada ko\u0161\u010dek zemlje, za katerega lahko skrbi, otroci pa svoj prostor najdejo na zelenicah med vrtovi, kjer se igrajo ali plezajo po ostankih konstrukcije vrtnih paviljonov, ki so na tem mestu stali neko\u010d, ko je bil stadion \u0161e \u017eiv. Ta prostor, ki vabi k umiku od ostalega mestnega vrve\u017ea, organizira piknike in iniciative, privablja tudi ostale some\u0161\u010dane in predstavlja pomemben zelen prostor Be\u017eigrada, kjer se lahko sre\u010dujejo vse generacije in vsi njegovi prebivalci.<\/p>\n

Soseske v Ljubljani so imele v prej\u0161njem stoletju veliko ve\u010djo vlogo, kot jo imajo danes. Razbremenjevale so histrori\u010dno sredi\u0161\u010de mesta in vsakemu delu mesta dale svojo, prav posebno identiteto. V vsaki \u010detri je bil vsaj en objekt ali specifi\u010dno zanimiv prostor \u2013 omenimo recimo Sokolski dom na Taboru, Center kulture \u0160panski borci, Ple\u010dnikov stadion, kopali\u0161\u010de ob Ljubljanici \u2026 Vse to so bili prostori dru\u017eenja in zbiranja razli\u010dnih ljudi, razli\u010dnih generacij, neke vrste prostori skupnosti in prostori povezovanja. Vloga tak\u0161nih objektov v mestu se izgublja, vendar obisk parka Tabor ali preddverja \u0161portne dvorane \u0161e vedno lahko pri\u010dara vzdu\u0161je, kakr\u0161nega \u00a0je bilo \u010dutiti neko\u010d.<\/p>\n

Med primeri dobre prakse je vredno omeniti primer Sao Paola, ki predstavlja najbolj naseljeno mesto ju\u017ene poloble. Kot odziv na gosto poseljenost, visoko diverziteto in stopnjo kriminala se je v 50. letih 20. stoletja za\u010delo intenzivno vlaganje v arhitekturo, ki sku\u0161o ponovno vzpostavljati javni prostor. Projekti od SECS Pomp\u00e9ia Line Bo Bardi do In\u0161tituta Moreira Salles Andradeja Morettina vzpostavljajo programsko nedefiniran prostor, ki se prepleta z mestom in njegovo dru\u017ebo ter bri\u0161e meje med arhitekturo in javnim prostorom. Bolj kot njihove formalne zna\u010dilnosti in pojavnost je bistvena njihova uporabnost in dostopnost, ker kako slu\u017eijo prebivalcem mesta.<\/p>\n

Zelo lep primer vzpostavitve kulturno-dru\u0161tvenih prostorov skupnosti ima tudi Irska, kjer se je veliko skupnostnih centrov med drugim vzpostavilo zaradi ohranjanja in promocije irskega jezika in kulture, pa tudi povezovanja okoli\u0161ke skupnosti. An Gaelaras in center skupnosti Sean O\u2019Casey arhitektov O\u2019Donnell + Tuomey sta izjemen primer povezovanja programov in razli\u010dnih tipologij ter posledi\u010dno vzpostavljanja mo\u010dne skupnosti in pripadnosti dolo\u010denemu prostoru, s katerim se ljudje identificirajo. Skupnostni centri tako vklju\u010dujejo gledali\u0161\u010de, dnevno varstvo, jasli, izobra\u017eevalni in rekreacijski center, dvorano za kulturne dogodke, manj\u0161o kavarno, pisarno, sejno sobo, trgovino, na strehi pa celo vrti\u010dke s koko\u0161njakom.<\/p>\n

Tako v merilu objekta kot merilu mesta bi se arhitektura in krajinska arhitektura morali redefinirati, ponovno za\u010deti ustvarjati prostore za skupnost, vzpostavljati raznolikost, me\u0161anje programov, razvijanje novih tipologij, omogo\u010danje razli\u010dnih scenarijev uporabe, prilagajanje \u010dasovnim in dru\u017ebenim spremembam. Na ta na\u010din bi mesta velikodu\u0161no sprejemala vse svoje prebivalce, jih povabila, da soustvarjajo svoja mesta, jih naredijo bolj vklju\u010dujo\u010da. Prebivalci naj si jih prisvojijo, jih za\u010dnejo spoznavati za sebi lastne in naredijo prijazna vsem. Z ustvarjanjem prostorov, ki so skupni, netr\u017eni, empati\u010dni in vklju\u010dujo\u010di, naj arhitektura stopi v ozadje in postane okvir \u017eivljenja svojih uporabnikov. Kako bomo skupaj \u017eiveli in sobivali v prihodnosti, naj postane eno bistvenih vpra\u0161anj arhitekture. \u0160e vedno verjamem, da je arhitektura lahko spodbujevalec dobrega. Razvija prostor, ki povezuje in osmi\u0161lja bivanje na tem planetu.<\/strong><\/p>\n

Delovati kot arhitekt v dana\u0161njih \u010dasih ni najla\u017eja naloga. Arhitekt ni le slu\u017eabnik, ampak se mora boriti za nekaj, v kar verjame, v nekaj, s \u010dimer lahko spremeni svet. Ne more ga re\u0161iti v celoti, a \u010de nekomu omogo\u010di vsaj nekoliko bolj\u0161o izku\u0161njo bivanja in \u010de pri tem gleda \u0161e na prostor in okolje, je naredil \u017ee zelo veliko.<\/strong><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\n\t

\n\t\t
\n\t\t\t

VIRI IN LITERATURA<\/p>\n

1<\/strong>\u00a0 Labbe, Mickael (2021). Zavzemimo prostor \u2013 Proti arhitekturi prezira. Ljubljana: Zalo\u017eba Krtina.<\/p>\n

2\u00a0<\/strong> Rem Koolhas, \u00c9tudes sur (ce qui s’appelait autrefois) la ville, Payor, Peiz, 2017, str. 228 (poudarek M. L.).<\/p>\n

3\u00a0<\/strong> Mesta, pridobljeno 25.5.2021 s spletne strani: https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Mesto<\/a>.<\/em><\/p>\n

4<\/strong>\u00a0 Lepik, Andres. Talesnik, Daniel (2019). Access for all, Sao Paulo\u2019s architectural infrastructures. Zurich: Park Books.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AVTORSKI ESEJ PREJEMNICE VURNIKOVE \u0160TUDENTSKE NAGRADE ZA LETO 2022O \u010dem razmi\u0161ljam, ko razmi\u0161ljam o smislu arhitekture Ana Jerman prejemnica Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2022 \u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani \u201cMestu pripadamo v enaki meri, kakor mesto pripada nam. Ne gre za posedovanje ne za lastnino, temve\u010d za polastitev: oblikovanje \u010dlove\u0161kega okolja, ki [...]","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":4634,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"iawp_total_views":37,"footnotes":""},"class_list":["post-4681","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4681","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4681"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4681\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4717,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4681\/revisions\/4717"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4634"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4681"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}