{"id":3471,"date":"2020-06-01T19:15:17","date_gmt":"2020-06-01T17:15:17","guid":{"rendered":"http:\/\/www.centerarhitekture.org\/?page_id=3471"},"modified":"2022-11-14T14:12:26","modified_gmt":"2022-11-14T13:12:26","slug":"avtorski-eseji","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/vurnikova-nagrada-2020\/avtorski-eseji\/","title":{"rendered":"Avtorska eseja nagrajenih predlogov za Vurnikovo \u0161tudentsko nagrado za leto 2020"},"content":{"rendered":"<div class=\"wpb-content-wrapper\"><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 32px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><h2 style=\"color: #981618;text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >AVTORSKA ESEJA NAGRAJENIH PREDLOGOV ZA VURNIKOVO \u0160TUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2020<\/h2><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 20px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_tta-container\" data-vc-action=\"collapse\"><div class=\"vc_general vc_tta vc_tta-tabs vc_tta-color-grey vc_tta-style-classic vc_tta-shape-rounded vc_tta-spacing-1 vc_tta-tabs-position-left vc_tta-controls-align-left\"><div class=\"vc_tta-tabs-container\"><ul class=\"vc_tta-tabs-list\" role=\"tablist\"><li class=\"vc_tta-tab vc_active\" data-vc-tab role=\"presentation\"><a href=\"#1590486328315-d5ef6ccd-ab22\" data-vc-tabs data-vc-container=\".vc_tta\" role=\"tab\" aria-selected=\"false\" id=\"tab-1590486328315-d5ef6ccd-ab22\"><span class=\"vc_tta-title-text\">SEBASTJAN CVELBAR<\/span><\/a><\/li><li class=\"vc_tta-tab\" data-vc-tab role=\"presentation\"><a href=\"#1590486328329-41006d35-f231\" data-vc-tabs data-vc-container=\".vc_tta\" role=\"tab\" aria-selected=\"false\" id=\"tab-1590486328329-41006d35-f231\"><span class=\"vc_tta-title-text\">EVA PAVLI\u010c<\/span><\/a><\/li><\/ul><\/div><div class=\"vc_tta-panels-container\"><div class=\"vc_tta-panels\"><div class=\"vc_tta-panel vc_active\" id=\"1590486328315-d5ef6ccd-ab22\" data-vc-content=\".vc_tta-panel-body\"><div class=\"vc_tta-panel-heading\"><h4 class=\"vc_tta-panel-title\"><a href=\"#1590486328315-d5ef6ccd-ab22\" data-vc-accordion data-vc-container=\".vc_tta-container\"><span class=\"vc_tta-title-text\">SEBASTJAN CVELBAR<\/span><\/a><\/h4><\/div><div class=\"vc_tta-panel-body\"><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >Prostor brez prostora<\/h3>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Sebastjan Cvelbar<\/strong><br \/>\n<em>prejemnik Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2020<\/em><br \/>\n<em>\u0161tudent Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_separator wpb_content_element vc_separator_align_center vc_sep_width_100 vc_sep_pos_align_center vc_separator_no_text vc_sep_color_grey wpb_content_element  wpb_content_element\" ><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_l\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_r\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span>\n<\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element vc_custom_1668431457030\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>Pomislimo na to redko, \u010de sploh. Veliko se sicer govori o tem, a zdi se, da besede ne vidijo tega, kar govorijo. Da se nekaj mora spremeniti v prostoru, da tako ne gre ve\u010d, arhitektura mora ponovno postati pomembna. Pa\u010dimo se med iskanjem identitete, opozarjanjem in zagovarjanjem razlogov, ki naj bi dobro prikazali na\u0161e poslanstvo in pomen, arhitekti arhitekture seveda. Da bi le na\u0161li tisti <em>raison d&#8217;etre<\/em>, da bi znali povedati, razlo\u017eiti (ne raje pokazati? kako \u0161e?), kaj arhitektura lahko je in zakaj mora biti.<\/p>\n<p>\u017delim si \u017eiveti vsak dan druga\u010de, \u010de ne prestavim vsaj stola, grem kdaj drugam na kavo, morja in istega apartmaja se tudi naveli\u010dam ali tudi ne, pa ravno zaradi njega prihajam. Zanimiva je ta misel, ki je redka, da potrebujem razli\u010dne prostore. Morda je res na mestu misel Louisa I. Kahna, da izjemna arhitektura potrebuje tako slabe kot dobre prostore. Da je tudi slab prostor lahko del izjemne arhitekture. Kako pomembna misel, a zakaj se zdi te\u017eavna, skoraj nedosegljiva. Mar je prostor neodvisen tudi od arhitekta? Je lahko dober tudi, ko je slab? To mi postaja v\u0161e\u010d. Prostor razmi\u0161ljanja o arhitekturi ni ve\u010d tako utesnjen, ni ve\u010d tako formaliziran. Pomembno izhodi\u0161\u010de, sve\u017e opomnik \u2013 prostori pred arhitekturo, arhitekturo arhitektov (obmo\u010dje neoblikovanja, \u010dista asketska pragmati\u010dnost ali kompleksen pik\u010dast teritorij, obarvan z vsem, kar naj arhitektura ne bi bila, a nato vseeno postane, izjemen prostor).<\/p>\n<p>Arhitektura se je o\u010ditno zmo\u017ena spreminjati, to je dobro (v\u010dasih?), a v\u010dasih te\u017eavno, nerazumljivo (kako te\u017eavno je gledati druga\u010de, videti lepo v novem in nepoznanem). A o\u010ditno je za njo nekdo, ki jo upravlja, jo vodi in se pusti voditi, kamor jo vodi. Arhitekt je tako sodelavec arhitekture, to bi bilo dobro, ta pa je slu\u017eabnik dru\u017ebi. To se sli\u0161i dobro, arhitektura je lahko pomembno orodje v spreminjajo\u010di dru\u017ebi, s \u010dimer se spremeni tudi ona (je prava arhitektura lahko brez razloga zunaj nje?).<\/p>\n<p>Arhitektura se spreminja? Ne vem, \u010de mi je to v\u0161e\u010d. Arhitektura, da se spreminja zaradi nekoga drugega, moja arhitektura, pa saj ja vem, kaj bo dobro (in slabo? \u2013 saj \u017eelim izjemno arhitekturo seveda). Je arhitektura res zadnja stvar, na katero pomislimo (\u0161e bolje, da o njej razmislimo \u2013 kako pomembno!) kot dom dru\u017ebe in na\u0161ih sanj? Ne vem, \u010de mi je v\u0161e\u010d prostor, ki ga zavzema arhitektura znotraj dru\u017ebe. Zdi se tako stran, a je obenem vedno tukaj. Kot da zanjo znotraj dru\u017ebe ni prostora. Kak\u0161en prostor znotraj dru\u017ebe? Je tam ve\u010d prostora poleg prostora arhitekture?<\/p>\n<p>\u00bb\u2026govorimo o tem, kako bi morali \u017eiveti. Kot drugo pa najbolj ostro razlikuje med dvema mestoma, med dvema dru\u017ebama, v katerih \u017eivi\u0161.\u00ab<br \/>\n\u00bbDvema? Mislil sem, da \u017eivim v enem.\u00ab<br \/>\n\u00bbKaj pa naredi mesto \u2013 dru\u017ebo in skupnost \u2013 eno?\u00ab<br \/>\n\u00bbMislim, da sporazum. Sporazum o ciljih, za katere se vsi strinjamo, da se jih bomo prizadevali dose\u010di, in o pravilih, ki urejajo to prizadevanje.\u00ab<br \/>\n\u00bbOdli\u010den odgovor. Kako bi torej lahko obstajalo eno samo mesto, \u010de vodilni ne verjamejo v cilj, v katerega verjamejo prebivalci, in \u010de ne verjamejo niti v to, da so pravila stalna, ampak jih lahko poljubno spreminjajo?\u00ab<\/p>\n<p><em>Kreeft, P. (1996). Potovanje. ZDA: Inter-Varsity Press<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_inner vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Dru\u017eba in arhitektura \u2026 in seveda \u0161e prostor<\/strong><\/p>\n<p>Prostor prostora arhitekture in njeni obprostori. Arhitektura je le del kompleksnega prostora, temu na kratko re\u010demo kar dru\u017eba. Izhodi\u0161\u010de za njen nastanek nikoli ni <em>a priori<\/em>, ampak je ustvarjen, izgrajen. Arhitektura, kot podro\u010dje znotraj dejavnosti \u010dloveka, v dru\u017ebeni hierarhiji zaseda zanimivo mesto. Dru\u017ebo namre\u010d sestavlja ve\u010d avtonomnih in hkrati sovisnih sistemov. Vsak izmed njih operira znotraj svojega \u00bbprostora\u00ab \u2013 s tem ne mislimo na delovanje v dolo\u010denem objektu, ampak v abstraktnem prostoru, zamejenem in oblikovanem z nekim sistemskim jezikom. Avtonomnost posameznega prostora, kot je na primer arhitekturni prostor, je rezultat notranje strukture izraza lastnega jezika, na podlagi tega zameji in uredi svojo idealno shemo znotraj lastnih elementov. Izziv prihaja pri usklajevanje mnogoterih sistemov dru\u017ebe. Ti so drug do drugega v nekem hierarhi\u010dnem sestavu, kar bi lahko pomenilo, da prihaja do nekak\u0161ne prostorske superiornosti. Znotraj enega sistema in njegovega prostora je vpeljanih ve\u010d (avtonomnih) prostorov, ki so odvisni od izhodi\u0161\u010d prvega, znotraj katerega je njihov prostor.<\/p>\n<p>Sistem ekonomije in njenih zakonov predobro poznamo kot tisto, kar vsaki\u010d odstri\u017ee peruti arhitekturi. Vse, kar arhitektura lahko je, je bolj kot ne odvisno od ekonomije. Ta se za\u010dne \u017ee pri urejanju ob\u010dinskih na\u010drtov, v \u017eelji ustvarjanja novega kapitala. Temu nato sledijo odlo\u010ditve o posamezni lokaciji ter gradnji. Arhitektura postane tako le rezultat drugih superiornih sistemskih prostorov, je le materialna in du\u0161evna naselitev vseh ostalih \u010dlove\u0161kih panog. In navsezadnje samo to tudi je. In kako pomembno in dobrodo\u0161lo je, da je to doletelo ravno arhitekturo.<\/p>\n<p>Arhitektura tukaj razprostre svoja do tedaj nevidna krila. Tukaj poka\u017ee sposobnost razumevanja mnogoterih sistemskih prostorov, ki jih zdru\u017ei skozi svoj univerzalni jezik v prostor, razumljiv vsem. Arhitektura tako pridobi svojo avtonomnost ravno skozi izhodi\u0161\u010dno superiornost drugih. Kot je arhitektura odvisna od vseh drugih, so vsi drugi odvisni od nje. Prihaja do zanimive zanke, kjer se poka\u017ee izreden pomen, ki ga ima na celoto zadnji \u010dlen v verigi.<\/p>\n<p>V \u017eelji po spremembi bivanja bi bilo na podlagi tega vredno razmisliti o nujnosti in pomenu sprememb izhodi\u0161\u010d znotraj drugih prostorov kot znotraj arhitekture. Soodvisnost je ve\u010d kot o\u010ditna. Stvarjenje tako arhitekture kot dru\u017ebe naj se razume kot celovito prenovo oken znotraj vseh prostorov, s \u010dimer posku\u0161amo razumeti, kako spremembe znotraj enega prostora vplivajo na drugega. Vse ostalo je nespametno \u0161irjenje znotraj lastnega, vase zagledanega prostora, ki na slepo, oportunisti\u010dno in brezkompromisno, \u017eeli vzpostavljati uni\u010dujo\u010d absolutizem.<\/p>\n<p>Ne krivite glasnika. Arhitektura je torej v hierarhi\u010dnem smislu dru\u017ebe zadnji \u010dlen, kjer se uveljavitev zastavljenih ciljev njenega upravitelja materializira. Tukaj se bo v pravi lu\u010di pokazal celotni ustroj dru\u017ebe, arhitekturni prostor je skoraj nekak\u0161en glasnik svojega nadrejenega.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Arhitektura kot arhitekt prava<\/strong><\/p>\n<p>Zakonodaja je nesporno povezana s prostorom, saj zahteva, da se dano ozemlje (teritorij) z natan\u010dnimi mejami lahko izvaja samostojno. Najla\u017eje je to dejstvo razumeti prek primera, v katerem prostoru je dovoljeno kaditi in v katerem ne. Zakonodaja tako nadzoruje meje znotraj prostora in znotraj njega razporeja prostore, kjer dru\u017eba organizira samo sebe.<\/p>\n<p>Fizi\u010dni prostor, ne nujno artefakt, pomeni dolo\u010ditev mej, ki ga omejujejo, ki zagotovo pomenijo \u010dlove\u0161ki poseg in verjetno eno izmed prvih pravnih gest. Arhitektura je celovit poseg \u010dlovekove fizi\u010dne modifikacije njegovega okolja. Tukaj se je nesmiselno spra\u0161evati, ali je zakon izumil arhitekturo ali ona njega (seveda je vredno razmisliti, kako drug na drugega vplivata, to se je vredno vpra\u0161ati celo ve\u010dkrat). Lahko trdimo, da arhitektura s svojo materialnostjo utele\u0161a nematerialni zakon. To je jasno skozi zgornje primere prostorov izklju\u010ditve. Temeljni element zakona, ki se uporablja v njih, je prepoved izstopa subjektov iz njihovega prostora. Za izvedbo take prepovedi je bilo treba ustvariti neprepustno arhitekturo: izum zapora kot prostora arhitekture.<\/p>\n<p>Arhitekturno izvr\u0161evanje prostora. Spreminjanje prostorske zamejenosti skozi spremembo zakonodaje. \u010cas karantene lahko hi\u0161o, ki je prej nevtralna in nedol\u017ena, spremeni v zapor. Ali je hi\u0161a res tako nedol\u017ena? Ali ni hi\u0161a utele\u0161enje zakona, ki zasebno lastnino vklju\u010duje kot eno izmed njegovih sestavnih delov? Kako druga\u010de uveljavljati lastnino kot graditi neprepustne zidove na \u010drtah, ki jih zakon abstraktno dolo\u010da? Arhitektura, z uporabo univerzalnih fizikalnih \u00bbzakonov\u00ab \u2013 na primer, nih\u010de ne more iti skozi zid \u2013 zagotavlja neko razlago zakona, ki bi lahko bil arhitekturno izgovorjen povsem druga\u010de, a kljub temu zakonsko priznan.<\/p>\n<p>Ali obstaja brezpravna oziroma pravno navezujo\u010da dopolnilna arhitektura, ki vna\u0161a druga\u010den jezik utele\u0161enja temeljnih dolo\u010dil sobivanja ljudi, torej zakonodaje? Arhitektura kot utele\u0161enje zakona \u2013 kaj torej pomeni nezakonita arhitektura? Ima \u010dlovek pravico do neupo\u0161tevanja zakona, kadar s tem dejanjem postavlja pod vpra\u0161anje predvsem legitimnosti zakona?<\/p>\n<p>Nepopolni prostori (nespremenljivi in \u00bbve\u010dni\u00ab), ampak polprostori, prostori, ki ne vedo, kako se bodo kon\u010dali kot posledica pre\u010di\u0161\u010devanja in preoblikovanja zakona. Kar je v nekem v smislu ves grajeni prostor, saj je podrejen spreminjajo\u010di zakonodaji, ki je vedno nov dogovor med ljudmi.<\/p>\n<p>\u010clovek je torej ta, ki nadzoruje to, kje in kako \u017eivi, s \u010dimer je vsakr\u0161no sklicevanje na nezmo\u017enost druga\u010dnega \u017eivljenja postavljeno pod vpra\u0161aj smiselnosti celotni dru\u017ebi in njeni smeri. Pomembno je razumeti zakonodajo kot sad dogovorov med ljudmi. In tukaj bodo vedno odprta vrata pri druga\u010dnem vzpostavljanju odnosov oziroma dogovorov, spo\u0161tovanje katerih je seveda odlo\u010dilno, da se razpozna, kateri so dobri in kateri ne.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_tta-panel\" id=\"1590486328329-41006d35-f231\" data-vc-content=\".vc_tta-panel-body\"><div class=\"vc_tta-panel-heading\"><h4 class=\"vc_tta-panel-title\"><a href=\"#1590486328329-41006d35-f231\" data-vc-accordion data-vc-container=\".vc_tta-container\"><span class=\"vc_tta-title-text\">EVA PAVLI\u010c<\/span><\/a><\/h4><\/div><div class=\"vc_tta-panel-body\"><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >Telo kot spremenljivka<br \/>\nNov pristop k arhitekturnim standardom<\/h3>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Eva Pavli\u010d<\/strong><br \/>\n<em>prejemnica Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2020<\/em><br \/>\n<em>\u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_separator wpb_content_element vc_separator_align_center vc_sep_width_100 vc_sep_pos_align_center vc_separator_no_text vc_sep_color_grey wpb_content_element  wpb_content_element\" ><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_l\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_r\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span>\n<\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_inner vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element vc_custom_1668431471959\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>Namen tega besedila je doprinos k preu\u010devanju arhitekturnih standardov, ki so dolo\u010dali obliko in program prostora v 20. in 21. stoletju. Skozi analizo modernizma in postmodernizma, ki ne temelji na zgodovini, ampak predvsem na ekonomiji, nameravam primerjati standarde, osnovane v obdobjih, ki so ustvarili arhitekturo javnega programa v modernizmu in komercialnega programa v postmodernizmu, ter predlagati alternativni pristop k razumevanju, zaznavanju in podpiranju teles znotraj prostora.<\/p>\n<p>Za\u010dela bom suhoparno, z grafom iz knjige ekonomista Thomasa Pikettyja <em>Kapital v 21. stoletju<\/em> (2013, slovenska izdaja 2015), ki primerja zaslu\u017eke kapitala s stopnjo rasti svetovne proizvodnje. Preprosto povedano, avtor primerja dohodek, ki ga posameznik pridobi z delom, z dohodkom, ki ga posameznik pridobi s premo\u017eenjem, ki je \u017ee v njegovi lasti. \u010crti imata zgodovinsko jasno medsebojno pozicijo, pri kateri je dohodek z naslova \u017ee pridobljenega premo\u017eenja vedno vi\u0161ji od potencialnega zaslu\u017eka z delom. To pomeni, da ne glede na koli\u010dino opravljenega dela ni mo\u017eno dohiteti \u2013 kaj \u0161ele prehiteti \u2013 tistega, ki premo\u017eenje pove\u010duje z naslova premo\u017eenja, ki ga \u017ee ima. Edino anomalijo v tem grafu lahko vidimo v kratkem obdobju 20. stoletja, v katerem je zaradi obeh svetovnih vojn ter politi\u010dnih napetosti med komunizmom in kapitalizmom dohodek na delo prehitel dohodek na premo\u017eenje, kar je odprlo nove mo\u017enosti in omogo\u010dilo socialno mobilnost, ki do takrat ni obstajala.1<\/p>\n<p>Arhitekt Reiner de Graaf v svojem besedilu \u00bbArchitecture is now a tool of capital, complicit in a purpose antithetical to its social mission\u00ab opa\u017ea, da obdobje, ko dohodek na delo prehiti dohodek na bogastvo, sovpada z obdobjem modernizma v arhitekturi in oblikovanju, medtem ko zaklju\u010dek tega obdobja pomeni nastop postmodernizma. 1 Modernizem in postmodernizem bi lahko tako razumeli kot odziv na dva razli\u010dna ekonomska sistema, ki sta s seboj prinesla razli\u010dna pogleda na svet, operativne modele in oblikovalske cilje.<\/p>\n<p>Modernisti\u010dna arhitektura je delovala skozi ideologijo in je bila mo\u010dno povezana s socialnim programom. Gradnja je potekala s pomo\u010djo javnih sredstev in iniciativa za oblikovanje mesta je izhajala iz javnega sektorja. Te vzgibe lahko prepoznamo v \u0161tevilnih utopi\u010dnih vizijah, ki so na novo vzpostavile odnos med mestom in me\u0161\u010dani skozi vrsto programov prebivalcem dostopnih stanovanjskih objektov, z novo zasnovanimi zdravstvenimi objekti ter projekti izobra\u017eevalnih ustanov.<\/p>\n<p>Arhitektura postmodernizma po drugi strani deluje primarno skozi stil in je mo\u010dno povezana s tr\u017eenjem. Objekt postane sredstvo za prihodek in glavni akterji na podro\u010dju urbanizma in arhitekture so zasebniki. Gentrifikacija mest je simptom teh zna\u010dilnosti, kjer nove gradnje pogosto ne izbolj\u0161ajo \u017eivljenjske kvalitete lokalnega prebivalstva, ampak povzro\u010dijo dvig \u017eivljenjskih stro\u0161kov in najemnin ter s tem pogosto vodijo do prisilne izselitve nekaterih ali celo mnogih prvotnih prebivalcev dolo\u010denega okro\u017eja.<\/p>\n<p>Ta premik v oblikovanju in gradnji je seveda mo\u010dno povezan z dojemanjem \u010dlove\u0161kega telesa ali \u2013 kakor se v arhitekturi pogosto izrazimo \u2013 s percepcijo \u00bbuporabnika\u00ab prostora. Da bi to spremembo bolje razumeli, si pobli\u017eje poglejmo standarde, ki se uporabljajo v na\u010drtovanju in oblikovanju.<\/p>\n<p>Modernizem ni izumil koncepta standarda, vendar je pripomogel k raz\u0161irjenosti njegove uporabe skozi masovno proizvodnjo in internacionalizacijo. Standard naj bi bil \u00bbnevtralen\u00ab, \u00bbnormalen\u00ab in \u00bbgeneri\u010den\u00ab. Hkrati naj deluje zunaj kulturnih in nacionalnih okvirov ter naj bo naklonjen opravljanju vsake dejavnosti. Njegov nastanek je povezan z dolo\u010danjem normativnosti in najpogosteje predstavlja \u00bb\u010cloveka\u00ab \u2013 njegove (ob\u010dasno njene) proporce, obliko, sposobnosti in vedenjske vzorce.<\/p>\n<p>Oblikovanje standarda v arhitekturi ni tako objektivno, kot se morda sprva zdi. Ve\u010d razli\u010dnih arhitektov in industrijskih oblikovalcev je ustvarilo lastne standarde, ki so predstavljali \u00bbgeneri\u010dno nevtralno\u00ab telo njihovih idej. Od Neufertovega Univerzalnega standarda, preko Le Corbusierovega Modulorja, sestavljenega po zlatem rezu, do Joe in Josephine Henryja Dreyfussa3 \u2013 predstavljene figure delujejo brez\u010dasno, \u010deprav so v resnici koncepti, oblikovani v dolo\u010denem \u010dasu in okolju. Neufertova gola mo\u0161ka figura se je prvi\u010d pojavila na naslovnici njegove publikacije iz leta 1935 Der Mensch als Mass und Ziel (\u010clovek kot mera in cilj).4 Naslov te publikacije predstavlja zanimivo dvojnost, kjer \u010dlove\u0161ko telo ni le okvir, ki informira oblikovanje, ampak tudi njegova ambicija.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>Modernisti\u010dni standard lahko povzamemo kot pravo telo na pravem mestu ob pravem \u010dasu na podlagi ideologije. Primer tega lahko najdemo v Neufertovem priro\u010dniku, kjer je lik \u00bbnevtralnega\u00ab uporabnika predstavljen s 1,75 m visoko, fizi\u010dno zdravo mo\u0161ko figuro. Ta standard lahko najdemo v skoraj vseh primerih, predstavljenih v knjigi \u2013 razen pri gospodinjskih opravilih, kjer \u017eenska figura prevzame \u010di\u0161\u010denje kopalnice, kuhanje kosila in nakupovanje. Podobno opazimo pri 1,83 m visokem Le Corbusierovemu Modulorju. Arhitekt Michael Ostwald pravi, da je bilo v postopku oblikovanja figure \u00bb\u017eensko telo le naknadno vzeto v obzir in zavrnjeno kot vir proporcionalne harmonije.\u00ab5<\/p>\n<p>Postmodernizem v tem pogledu izzove modernizem, vendar v nezadostni meri. Postmodernisti\u010dni standardi so morda osvobojeni toge modernisti\u010dne logike, vendar je ta zgolj zamenjana s finan\u010dnimi cilji in ekonomskimi vidiki.<\/p>\n<p>Postmodernisti\u010dni renderji tako prikazujejo vedno znova iste osebe, ki so sedaj sicer pripadniki razli\u010dnih starostnih skupin, spolov in ras, vendar istega socialnega razreda in finan\u010dnih zmo\u017enosti. Skrajni primer tega je projekt studia MVRDV Pig City (2001), ki posku\u0161a zdru\u017eiti skoraj protislovna koncepta \u00bbhumane\u00ab pra\u0161i\u010dereje in masovnega optimiziranja proizvodnje svinjine znotraj visoko koncentriranih kmetij, ki bi proizvodnjo \u00bbekolo\u0161ke\u00ab svinjine naredile ekonomsko izvedljivo. Rezultat so telesa pra\u0161i\u010dev, zlo\u017eena v neboti\u010dnike, ki bi obenem skrbela za donosnost celotne operacije in povpre\u010dnemu evropskemu potro\u0161niku zagotovila njegov dnevni odmerek ekolo\u0161ke svinjine.<\/p>\n<p>Okorne modernisti\u010dne standarde so preoblikovala gibanja za \u010dlovekove pravice 20. stoletja, ki so za\u010dela poudarjati prisotnost, pomembnost in polo\u017eaj razli\u010dnih teles znotraj dru\u017ebe. Morda lahko postmodernisti\u010dne standarde za\u010dnemo preizpra\u0161evati na podlagi vse ve\u010djih razlik v premo\u017eenju. Globalno prisotno vi\u0161anje cen najemnin in nezmo\u017enost posameznikov, ki niso lastniki nepremi\u010dnin, da bi te uporabljali (ne glede na leta, etni\u010dno pripadnost ali spol), pod vpra\u0161aj postavljata koncept bivali\u0161\u010da kot osnovne \u010dlovekove potrebe in v postindustrijskih dr\u017eavah tudi temeljne \u010dlovekove pravice.<\/p>\n<p>Film Push (Pritisk, 2019), ki naslavlja isti problem, jasno prika\u017ee, da vzrok za krizo ni v pomanjkanju \u017ee obstoje\u010dih stanovanj ali v manku gradnje novih. Sr\u017e problema ti\u010di v dejstvu, da vrednost stanovanjske enote na trgu ni osnovana na njeni uporabni vrednosti, ampak na njeni menjalni vrednosti, kar vrednost enote neprestano vi\u0161a in jo postavlja zunaj finan\u010dnega dosega ve\u010dine. Te enote, ki so jih ve\u010dinoma kupili premo\u017eni posamezniki ali podjetja, ostanejo nenaseljene znotraj praznih hi\u0161 in praznih ulic.6<\/p>\n<p>Lahko na podlagi teh podatkov sklepamo, da je novi standard za oblikovanje in gradnjo ne samo hi\u0161, ampak celotnih mest, nesnovno bitje, ki ne bo nikoli hodilo po podu, kuhalo v kuhinji ali uporabljalo strani\u0161\u010da? Povpre\u010dnega modernisti\u010dnega dru\u017einskega \u010dloveka je zamenjal investitor (v\u010dasih lokalni, v\u010dasih tuji), \u010digar edina zna\u010dilnost je, da ima dovolj sredstev za nakup dolo\u010dene nepremi\u010dnine, ki pa je ne uporablja. V takih razmerah se zdi skoraj naivno govoriti o arhitekturi.<\/p>\n<p>Smo na to\u010dki, ko je treba ponovno zastaviti standarde, po katerih gradimo mesta. Vendar pa je to treba storiti tako, da se izognemo vra\u010danju v modernisti\u010dni pristop \u00bbmeril \u010dloveka\u00ab, ki odrejajo minimalni prostor za noge in optimalno vi\u0161ino polic. Namesto da opazujemo in razvr\u0161\u010damo telesa znotraj terminologije standardov, nanje glejmo kot na spremenljivko, kjer telo nima nespremenljivega fizi\u010dnega izraza, ampak je znotraj dolo\u010denega procesa. Tovrstna percepcija omogo\u010da, da telesa ne do\u017eivljamo kot samostojne entitete, ampak kot fluidno, gnetljivo silo, ki se u\u010di, stara, raste, pozablja, spreminja obliko, se obrablja in zdravi. Meja \u010dloveka ni ve\u010d omejena na ko\u017eo kot ovojnico telesa, temve\u010d je prisotna v stalni izmenjavi z okolico, ki je klju\u010dna za oblikovanje posameznikove identitete.<\/p>\n<p>Nova naloga oblikovalcev in arhitektov je torej oblikovanje prostorov, ki se bodo lahko prilagodili tem spremenljivkam \u2013 razli\u010dnim fizi\u010dnih sposobnostim, izku\u0161njam, finan\u010dnim zmo\u017enostim, spretnostim in prilo\u017enostim. To je mogo\u010de dose\u010di le z na\u010drtovanjem, ki v dolo\u010deni meri kot soustvarjalce, s svojo voljo, nameni, sposobnostjo in zanimanjem za sooblikovanje prostora, vklju\u010duje tudi osebe, ki bodo znotraj prostora bivale.<\/p>\n<p>Namesto izgradnje zgradb in prostorov kot zaklju\u010denih objektov, z vnaprej izbranimi lon\u010dnicami, uli\u010dno umetnostjo in nepremi\u010dnimi tlorisi, je smiselno ustvariti prostore, ki jih je mogo\u010de preurediti in preoblikovati ter ki omogo\u010dajo prilagoditev ljudem, ki prostore v nekem obdobju naseljujejo. Novi standard naj postane spremenljivka, ki se prilagaja uporabnikom, ko ti odrastejo ali postanejo manj mobilni, se razve\u017eejo ali zanosijo. Arhitektura tako postane medij za novi diskurz, ki izzove enozna\u010dno naracijo in i\u0161\u010de prilo\u017enosti za nove na\u010dine bivanja v prostoru.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Viri<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><strong><em>1<\/em><\/strong><br \/>\n<em>De Graaf, Reiner. <\/em><em>\u00bb<\/em><em>Architecture is now a tool of capital, complicit in a purpose antithetical to its social mission<\/em><em>\u00ab<\/em><em>. <\/em><em>V<\/em><em>: The Architectural Review. 24<\/em><em>.<\/em> <em>ap<\/em><em>ril 2015.<\/em><br \/>\n<em>https:\/\/www.architectural-review.com\/essays\/architecture-is-now-a-tool-of-capital-complicit-in-a-purpose-antithetical-to-its-social-mission\/8681564.article<\/em><\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><strong><em>2<\/em><\/strong><br \/>\n<em>Lambert, L\u00e9opold. <\/em><em>\u00bb<\/em><em>Introduction: Abstract Normative Bodies vs. Anti-ableist Architectures<\/em><em>\u00ab. V<\/em><em>: The Funambulist. September-October 2018, Issue 19, <\/em><em>str<\/em><em>. 14<\/em><em>\u2013<\/em><em>15.<\/em><\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><strong><em>3<\/em><\/strong><br \/>\n<em>Colomina, Beatriz and Wigley, Mark. Are we human?: notes on an archeology of design, Z\u00fcrich: Lars M\u00fcller Publishers, 2016<\/em><em>, str<\/em><em>. 150<\/em><em>.<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><strong><em>4<\/em><\/strong><br \/>\n<em>Neufert, Ernst et al. Architects\u2019s Data. Malden, MA: Blackwell Science Publishers, 2000<\/em><em>, str<\/em><em>. 251, 262<\/em><em>,<\/em><em> 368<\/em><em>.<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><strong><em>5<\/em><\/strong><br \/>\n<em>Ostwald, Michael. <\/em><em>\u00bb<\/em><em>The Modulor and Modulor 2 by Le Corbusier (Charles Edouard Jeanneret), 2 volumes. Basel: Birkh\u00e4user, 2000<\/em><em>\u00ab<\/em><em>. Nexus Network Journal. <\/em><em>Dostopno:<\/em> <em>26. november <\/em><em>2019<\/em><br \/>\n<em>https:\/\/www.emis.de\/journals\/NNJ\/reviews_v3n1-Ostwald.html#anchor106294<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><strong><em>6<\/em><\/strong><br \/>\n<em>Gertten, Fredrik: Push. Video File. 2019<\/em><em>.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_inner vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 32px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AVTORSKA ESEJA NAGRAJENIH PREDLOGOV ZA VURNIKOVO \u0160TUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2020SEBASTJAN CVELBAREVA PAVLI\u010cSEBASTJAN CVELBARProstor brez prostora Sebastjan Cvelbar prejemnik Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2020 \u0161tudent Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Pomislimo na to redko, \u010de sploh. Veliko se sicer govori o tem, a zdi se, da besede ne vidijo tega, kar govorijo. Da  [...]","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":3430,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"iawp_total_views":17,"footnotes":""},"class_list":["post-3471","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3471","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3471"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3471\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4698,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3471\/revisions\/4698"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3430"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3471"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}