{"id":3467,"date":"2020-06-01T19:15:00","date_gmt":"2020-06-01T17:15:00","guid":{"rendered":"http:\/\/www.centerarhitekture.org\/?page_id=3467"},"modified":"2022-11-14T14:12:36","modified_gmt":"2022-11-14T13:12:36","slug":"avtorski-esej","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/vurnikova-nagrada-2020\/avtorski-esej\/","title":{"rendered":"Avtorski esej prejemnice Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2020"},"content":{"rendered":"
<\/span><\/div>

AVTORSKI ESEJ PREJEMNICE VURNIKOVE \u0160TUDENTSKE NAGRADE ZA LETO 2020<\/h2>
<\/span><\/div>

Odprimo vrata Kri\u017eank<\/h3>\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

Nika Curk<\/strong>
\nprejemnica Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2020<\/em>
\n\u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n

<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

V zadnjem \u010dasu je bilo o ljubljanskih Kri\u017eankah re\u010denega in napisanega veliko. A mladim prebivalcem mesta Ljubljane in \u0161tudentom se nam zdi, da je bilo premalo poudarka namenjenega premisleku o raz\u0161iritvi dejavnosti razli\u010dnih uporabnikov znotraj Kri\u017eank in njihovi ureditvi v kulturno in izobra\u017eevalno javno prizori\u0161\u010de, kot je to idejno zasnoval ter realiziral v petdesetih letih 20. stoletja na\u0161 najve\u010dji arhitekt in profesor Jo\u017ee Ple\u010dnik. Tak\u0161na zamisel \u0161e danes predstavlja kvalitetno specifi\u010dnost celo v \u0161ir\u0161em evropskem merilu. Pomemben del Ple\u010dnikove zamisli predstavljata delovanje Srednje \u0161ole za oblikovanje in fotografijo (S\u0160OF) kot tudi Festival Ljubljana, obe izjemo priznani instituciji.<\/p>\n

Kri\u017eanke so namre\u010d klju\u010dni del tako imenovane Ple\u010dnikove kulturno-izobra\u017eevalne osi, ki poteka od Trnovega, se nadaljuje po Vegovi ulici mimo Narodne in univerzitetne knji\u017enice, stavb srednje glasbene in baletne \u0161ole, Realke, sede\u017ea Univerze, zaklju\u010di na Kongresnem trgu, v parku Zvezda in prostoru spominskega obele\u017eja vseh vojn ter nenazadnje v \u0161e nerealiziranem Ju\u017enem trgu. Gre za javne in odprte prostore, ki nosijo v sebi velik pomen za kulturno-izobra\u017eevalno \u017eivljenje mestnega in dr\u017eavnega sredi\u0161\u010da, kar pa za Kri\u017eanke v ve\u010dini leta ne velja. Prostori, ki jih zaseda Festival Ljubljana, so skozi leto premalo izkori\u0161\u010deni, zaprti. Po drugi strani pa se enako, sicer v kraj\u0161em obdobju enega do dveh mesecev poleti, dogaja s prostori srednje \u0161ole. Prav tako je vsak dan nedostopnih veliko povr\u0161in, ki bi lahko ponudile mo\u017enosti za nove dejavnosti (atriji, cerkev, dvignjeno parkovno sprehajali\u0161\u010de ob zahodnem zidu …). Dana\u0161nje vizije za prihodnost, ki za te prostore obstajajo, so slabe, saj ne sledijo Ple\u010dnikovi viziji odprtega, javnega mestnega prostora. Spremeniti kulturno dedi\u0161\u010dino, ki je bila namenjena ljudem in kulturi ter izobra\u017eevanju, v pisarne in skladi\u0161\u010da, bi bilo ve\u010d kot absurdno. Zato moramo poiskati re\u0161itve, ki bodo vzpostavile bolj\u0161e stanje za vse sedanje in morda tudi dodatne, nove uporabnike Kri\u017eank.<\/p>\n

Ple\u010dnikove Kri\u017eanke so izvorno zami\u0161ljene kot prehoden in odprt javni prostor, z ve\u010d vhodi in okenskimi odprtinami na vseh straneh nekdaj zaprtega, introvertiranega samostanskega kompleksa. Spra\u0161ujemo se, zakaj niso vrata, ki se odpirajo na Kri\u017eevni\u0161ko ulico, vsak dan odprta. Prav tako so zapahnjena vrata za A\u0161ker\u010devim spomenikom, ki vodijo do dvignjenega parkovnega sprehajali\u0161\u010da na ostankih rimskega in kasneje srednjeve\u0161kega zidu, ki je bilo zasnovano kot javna pot ob odprtem avditoriju. To sprehajali\u0161\u010de se smiselno nadaljuje na sprehajali\u0161\u010de pred NUK-om in srednjo glasbeno in baletno \u0161olo do Kongresnega trga. Do Peklenskega dvori\u0161\u010da in \u0161e nekaterih notranjih atrijev, hodnikov in vrtov javnost nima dostopa. Kri\u017eevni\u0161ka cerkev ima velik potencial, pa so njena vrata no\u010d in dan zaklenjena.<\/strong><\/p>\n

Zavedamo se, da vsi programi, ki se trenutno izvajajo v prostorih Kri\u017eank, potrebujejo bolj\u0161e prostorske razmere. Tako Srednja \u0161ola za oblikovanje in fotografijo (S\u0160OF) kot tudi Festival Ljubljana se soo\u010data s prostorsko stisko. To bi bilo mogo\u010de re\u0161iti z vzpostavitvijo dodatnih novih kulturnih prizori\u0161\u010d, ki bi bolje izpolnila potrebe vsako leto kvalitetnej\u0161ega programa Festivala Ljubljana.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

Ve\u010dji festivalski dogodki in koncerti, ki so prerastli dimenzije Kri\u017eank, bi se lahko odvijali na Ple\u010dnikovem stadionu. V \u010dasu poletnega festivala bi bila lahko v uporabi vsa skrita dvori\u0161\u010da, atriji, nekatere u\u010dilnice in dvorane Kri\u017eank, s cerkvijo vred. S tem bi S\u0160OF omogo\u010dila uporabo velikega \u0161tevila prostorov, ki so trenutno glede na njihov potencial neprimerno uporabljeni oziroma nedostopni. S tem bi re\u0161ili tudi problem, kako bolje ohraniti kompleks Kri\u017eank, ki trenutno zaradi pomanjkanja interesa mesta in primerne vsebine, propada.<\/p>\n

Z izvzetjem in souporabo jedrnih prostorov Festivala Ljubljana bi lahko vlogo Kri\u017eank kot izobra\u017eevalnega sredi\u0161\u010da \u0161e raz\u0161irili in potrebam S\u0160OF dodali tiste, ki jih imajo sosednje ustanove, kot so \u0161ola za glasbo in balet, konservatorij, Fakulteta za arhitekturo, delno tudi AGRFT, ki se seli v bli\u017eino, na A\u0161ker\u010devo cesto. Manj\u0161e prostore, kot so Hudi\u010devo dvori\u0161\u010de, atriji, Vite\u0161ka dvorana in cerkev, pa bi lahko uredili v delavnice, vadnice, prostore za sodelovanje in prizori\u0161\u010da dogodkov, ki bi jih uporabljali dijaki in \u0161tudenti z glasbenimi nastopi, razstavami, predavanji itd. S tem bi se izpolnil interes javnosti, da bi bil prostor Kri\u017eank v javni uporabi celo leto, kar sedaj ve\u010dinoma velja samo za toplo polovico leta, ko so tam organizirani koncerti in drugi bogati kulturni dogodki. Prav tako bi bila to lahko nekak\u0161na oblika podpore dijakom in \u0161tudentom, ki bi s tem dobili prostore za svoje izobra\u017eevanje, vadbo in javno delovanje. Poleg odprtosti bi se \u0161e naprej nadaljevala ve\u010d kot petdesetletna tradicija kvalitetnega programa S\u0160OF. Za omenjene dejavnosti obstaja interes, kar je \u017ee sedaj mogo\u010de videti na koncertih in razstavah \u0161tudentov akademij, srednjih \u0161ol in omenjenih fakultet, z umestitvijo v zgodovinski objekt v samem sredi\u0161\u010du mesta pa bi tovrstni dogodki postali \u0161e bolj opazni in zaradi ve\u010dje povr\u0161ine prostorov tudi bolj obiskani. Nenazadnje je zgodovinsko okolje in Ple\u010dnikovo mojstrsko preoblikovanje celote vsakdanji pomemben navdih za kreativno delo in bivanje dijakov in \u0161tudentov ter drugih, ki obiskujejo Kri\u017eanke, kar so v zadnjem \u010dasu dijaki posebej izpostavili tudi v javnosti.<\/p>\n

Vpra\u0161anje, ki ostaja, je namembnost avditorija, saj je ta skoraj polovico leta prazen. Ob\u010dasna uporaba v manj\u0161e, kulturne sejemske namene se je tekom let sicer izkazala za smiselno, vredno pa bi bilo premisliti tudi o drugih vrstah uporabe, ki bi bile mo\u017ene skozi celo leto. Pozimi bi se odprti veliki avditorij lahko spremenil v za\u010dasno manj\u0161e drsali\u0161\u010de, jeseni v skate park ali prizori\u0161\u010de za vaje \u0161tudentov AGRFT, glasbene \u0161ole, v prostor za delavnice in razstave na prostem.<\/p>\n

\u017delimo, da bi kompleks Kri\u017eank odprl vrata z vseh ulic v vse notranje atrije, dvorane, hodnike in parke. Na ta na\u010din se bodo Kri\u017eanke napolnile z vsebino, ki bo dopolnila in podkrepila program Srednje \u0161ole za oblikovanje in fotografijo ter hkrati tudi Festivala Ljubljana in vabila zainteresirane dijake, \u0161tudente, kulturnike, umetnike, me\u0161\u010dane in mimoido\u010de v enega najlep\u0161ih zgodovinskih prostorov Ljubljane.<\/strong><\/p>\n

Dru\u017ebene stavbe 19 20\u00a0 Nika Curk\u00a0 Michael Gingele\u00a0 Matija Nahtigal<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AVTORSKI ESEJ PREJEMNICE VURNIKOVE \u0160TUDENTSKE NAGRADE ZA LETO 2020Odprimo vrata Kri\u017eank Nika Curk prejemnica Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2020 \u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani V zadnjem \u010dasu je bilo o ljubljanskih Kri\u017eankah re\u010denega in napisanega veliko. A mladim prebivalcem mesta Ljubljane in \u0161tudentom se nam zdi, da je bilo premalo poudarka namenjenega [...]","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":3430,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"iawp_total_views":6,"footnotes":""},"class_list":["post-3467","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3467","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3467"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3467\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4690,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3467\/revisions\/4690"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3430"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3467"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}