{"id":3057,"date":"2020-03-17T16:12:11","date_gmt":"2020-03-17T15:12:11","guid":{"rendered":"http:\/\/www.centerarhitekture.org\/?page_id=3057"},"modified":"2022-11-14T13:13:06","modified_gmt":"2022-11-14T12:13:06","slug":"vurnikova-nagrada-2018-avtorska-eseja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/vurnikova-nagrada-2018-avtorska-eseja\/","title":{"rendered":"Avtorska eseja nagrajenih predlogov za Vurnikovo \u0161tudentsko nagrado za leto 2018"},"content":{"rendered":"<div class=\"wpb-content-wrapper\"><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 32px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><h2 style=\"color: #981618;text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >AVTORSKA ESEJA NAGRAJENIH PREDLOGOV ZA VURNIKOVO \u0160TUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2018<\/h2><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 20px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_tta-container\" data-vc-action=\"collapse\"><div class=\"vc_general vc_tta vc_tta-tabs vc_tta-color-grey vc_tta-style-classic vc_tta-shape-rounded vc_tta-spacing-1 vc_tta-tabs-position-left vc_tta-controls-align-left\"><div class=\"vc_tta-tabs-container\"><ul class=\"vc_tta-tabs-list\" role=\"tablist\"><li class=\"vc_tta-tab vc_active\" data-vc-tab role=\"presentation\"><a href=\"#1584457213195-fa5f1af5-4c12\" data-vc-tabs data-vc-container=\".vc_tta\" role=\"tab\" aria-selected=\"false\" id=\"tab-1584457213195-fa5f1af5-4c12\"><span class=\"vc_tta-title-text\">JANJA \u0160U\u0160NJAR<\/span><\/a><\/li><li class=\"vc_tta-tab\" data-vc-tab role=\"presentation\"><a href=\"#1584457213207-02c5fad2-92c9\" data-vc-tabs data-vc-container=\".vc_tta\" role=\"tab\" aria-selected=\"false\" id=\"tab-1584457213207-02c5fad2-92c9\"><span class=\"vc_tta-title-text\">TADEJ URH<\/span><\/a><\/li><\/ul><\/div><div class=\"vc_tta-panels-container\"><div class=\"vc_tta-panels\"><div class=\"vc_tta-panel vc_active\" id=\"1584457213195-fa5f1af5-4c12\" data-vc-content=\".vc_tta-panel-body\"><div class=\"vc_tta-panel-heading\"><h4 class=\"vc_tta-panel-title\"><a href=\"#1584457213195-fa5f1af5-4c12\" data-vc-accordion data-vc-container=\".vc_tta-container\"><span class=\"vc_tta-title-text\">JANJA \u0160U\u0160NJAR<\/span><\/a><\/h4><\/div><div class=\"vc_tta-panel-body\"><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >si kdaj \u017eivel v vasi, kot da bi bila tvoja hi\u0161a?<br \/>\nsi kdaj sanjal v gozdovih, kot da bi bili tvoj vrt?<\/h3>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Janja \u0160u\u0161njar<\/strong><br \/>\n<em>prejemnica Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2018<\/em><br \/>\n<em>\u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_separator wpb_content_element vc_separator_align_center vc_sep_width_100 vc_sep_pos_align_center vc_separator_no_text vc_sep_color_grey wpb_content_element  wpb_content_element\" ><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_l\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_r\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span>\n<\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_inner vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element vc_custom_1668427823997\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>Arhitektura je <em>firmitas<\/em>, zgodba, ki jo pripovedujejo kamni; je <em>utilitas<\/em>, odmev de\u017eja, ki v sinkopah udarja po po\u0161evni strehi; in je <em>venustas<\/em>, prilo\u017enost sli\u0161ati pesem sre\u010dnih in razo\u010daranih dni bivanja med nebom in zemljo. Arhitektura je zahtevna umetnost, ki je del sveta poezije in deluje z namenom <em>\u010dloveku nuditi prostor prebivanja<\/em>. Svoje razumevanje arhitekture, kot tiste, ki \u010dloveku nudi prostor prebivanja, \u017eelim strniti v pripoved o lastni izku\u0161nji bivanja v kraju, ki kljub arhitektovi anonimnosti, v veliki meri odgovarja tistim predpostavkam ideala, za katere si \u017eelim, da bi postale temeljni kamni mojega ustvarjanja v prihodnosti.<\/p>\n<p>Martin Heidegger pravi, da <em>\u2018odnos \u010dloveka do krajev in prek krajev do prostorov po\u010diva v prebivanju. Razmerje \u010dloveka in prostora ni ni\u010d drugega kot bistveno premi\u0161ljeno prebivanje. Ko na na\u010din, ki smo ga poskusili, premi\u0161ljamo odnosnost med mestom in prostorom pa tudi razmerje \u010dloveka in prostora, zasije bistvo stvari, ki so kraji in ki jih imenujemo zgradbe\u2026 Izvr\u0161evanje bistva grajenja je vzpostavljanje krajev prek usklajevanja njihovih prostorov. Le \u010de zmoremo prebivanje, lahko gradimo.<\/em>\u2019<em>1\u00a0<\/em>Skozi pozorno opazovanje na\u0161ih izku\u0161enj, lahko doumemo, da je prav na\u0161a prisotnost, na\u0161e vidno zaznavanje, sinesteti\u010dno do\u017eivljanje in zavedanje tisto, ki iz prostorov v katerih se nahajamo ustvarja kraje. Izku\u0161nja pa je sinteza opazovanj fenomena, preko \u010dutov, spominov, nezavednega ter hipotez, ki odgovarjajo na percepcije (te pa se prepletajo s spomini preteklih \u017eivljenj in intuicijo prihodnjih). Na\u0161e prebivanje ni omejeno le na o\u017eje prostore hi\u0161e, vas in mest, temve\u010d je v osnovi bivanje na Zemlji, neprestano gibanje po poteh, premagovanje preprek z mostovi, povezovanje drugih krajev v enoten svet.<em>2<\/em><\/p>\n<p>Vasica Topolo\/Topolove se nahaja na koncu poti, obkro\u017eata jo gozd in dr\u017eavna meja s Slovenijo, je brez gostilne in trgovine, brez najosnovnej\u0161ih storitev, kakr\u0161na je naprimer avtobusna povezava. Topolo\/Topolove, vas, ki \u0161teje 15 prebivalcev in ve\u010d kot 120 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, locirana na italijansko-slovensko meji, prav gotovo ni obi\u010dajen kraj. Te\u017eka in iz\u010drpajo\u010da zgodovina, geografska odmaknjenost, topolo\u0161ka specifi\u010dnost, vpra\u0161anje identitete, izseljevanje iz ekonomskih in bivanjskih stisk, potres leta 1976, odstranitev meje, za\u010detek in petindvajsetletna tradicija Stazione di Topolo \u2026 ustvarjajo kompleksno mre\u017eo in plastenje dejavnikov, ki so skozi \u010das vzpostavljali kraj in ga definirali kot prostor prebivanja.<\/p>\n<p><em>Pri\u0161la sem raziskovat prostor, ki mu v zaupanju lahko pripi\u0161em doma\u010dnost, kraj, ki ga prepoznam kot svojega. V meni se je porajalo vpra\u0161anje o obstoju kvalitet, vzrokov in lastnosti, ki so name in na osebe, ki sem jih v Topolovem spoznavala, vplivali do take mere, da smo si za\u010deli prostor prisvajati, ga okupirati in spoznavati kot sebi lastnega.<\/em><\/p>\n<p>Ob raziskovanju pojma bivanja in posku\u0161anju bolj zadovoljivega razumevanja odnosov med ljudmi in okoljem, naravo, sem se usmerila predvsem v \u0161tudij fenomenolo\u0161kih tekstov Heideggerja, Merleau-Pontya, antropologa Tima Ingolda, Juhanija Pallasme in bolj temeljito Norberg-Schulza in njegovih somi\u0161ljenikov. Zanimalo me je iskanje kvalitet v prostoru, ki ga mno\u017eica ob\u010dutljivih ljudi ozna\u010duje kot \u010dude\u017enega, hkrati pa je \u0161tevilo prebivalcev v zadnjih sedemdesetih letih iz ve\u010d kot \u0161tiristo padlo danes pod dvajset. Med svojim bivanjem v vasi, sem zares ob\u010dutila umanjkanje prisotnosti \u010dloveka. Njegova sled je sicer mo\u010dna, bolj kot glas zveni njegov odmev, sivi kamni, ki jih je neko\u010d skrbno zlagal, da so mu nudili zaveti\u0161\u010de, pa postajajo vedno bolj hladni, saj je toplina doma, kot prenekatere pe\u010di v vasi, ugasnila \u017ee pred \u010dasom. Pa vendar je njegova prisotnost ta, ki ustvarja kraj, ta ki definira in hkrati zabrisuje njegove meje. Pri\u0161la sem do novega spoznanja o kraju in \u010dloveku \u2013 da kraj ni isti, ko umre eden od njegovih ljudi \u2013 da kraj vpliva na ljudi in ljudje na kraj tako zelo, da je lahko na videz isti kraj povsem druga\u010den, ko umre njegov \u010dlovek \u2013 tako druga\u010den, da ga nekateri ljudje ne morejo ve\u010d obiskati, mi je v intervjuju o njenem bivanju v Topolovem povedala slovenska pesnica Barbara Korun.<em>3<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element vc_custom_1668427869035\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>V zavedanju kompleksnosti konteksta obmejne vasi, ki jo s\u010dasoma vedno bolj tesno objema kostanjev gozd, sem se prepustila do\u017eivljanju atmosferi\u010dne izku\u0161nje in predvsem neskon\u010dnem opazovanju. \u017delja po globokem spoznavanju eksplicitnega prostora me je vodila do premnogih pogovorov, sprehodov, neprespanih no\u010di, prebranih besed in lebde\u010dih misli. \u0160tudij fenomenologov s podro\u010dja psihologije, filozofije, antropologije\u00a0 in nenazadnje arhitekture me je napeljal na morda metodolo\u0161ko nedefinirano raziskavo, kjer je bila moja lastna prisotnost v okolju predpogoj in hkrati orodje. Zavestno sem se ogibala vnaprej postavljenih hipotez, napovedi in definiranih zaklju\u010dkov, namesto njih sem se oprijela generiranja tez, odkrivanja in razumevanja. Tekom bivanja v odmaknjenem okolju, kjer je glas ptic in \u0161ume\u010dega potoka mo\u010dnej\u0161i od zvokov njegovih prebivalcev, sem si poleg zavedanja same sebe v kraju svojega raziskovanja, postavljala vpra\u0161anja, ki so se v veliki meri nana\u0161ala na odnos med naravo in \u010dlovekom; na kak\u0161en na\u010din se vzpostavlja kraj, kdaj in kako prostor postane udoma\u010den, kje se nahajajo meje med divjim in doma\u010dim; v kak\u0161nem obsegu narava neobremenjeno \u017eivi dalje in po\u010dasi pregla\u0161a prej \u010dlove\u0161ko obvladovana polja, mline in kozolce\u2026<\/p>\n<p>\u017diveti v vasi, kot da bi bila hi\u0161a in se sprehajati v gozdovih kot po neskon\u010dnih vrtovih, je bila prilo\u017enost za poglabljanje in ponovno vzpostavljanje odnosa do sveta, ponotranjenje primarnih bivanjskih potreb, opazovanje spreminjanja narave v odnosu do\u017eivljanja lastnega obstoja, odnosa do arhitekture kot izpolnitve\u2026<\/p>\n<p>Moja izku\u0161nja vasi, ki sem jo zavoljo bivalnih razmer bila primorana dojemati kot hi\u0161o, je torej v veliki meri izku\u0161nja arhitekture. Sinesteti\u010dno do\u017eivljanje sprememb naravnih procesov in percepcije \u010dasa, preko premikajo\u010dih se senc na obledelem ometu, ponotranjeno sprejemanje letnih \u010dasov preko sprehodov do strani\u0161\u010da med polno\u010dnim mete\u017eem. Zbujanje v ti\u0161ino, brez brnjenja in siren, v sobo s stolom, posteljo in omaro, brez medmre\u017enih povezav. Odkrivanje odprtih in zaprtih prostorov vasi, namenjenim intimi in dru\u017eenju. Preplet poti in \u010duje\u010de opazovanje kamnov pod nogami, odkrivanje pomenov prostora in kraja. Spoznavanje modrosti uporabe materiala v tradicionalni gradnji, vpetost v krajino prek suhozidnih teras, ki jih po\u010dasi prera\u0161\u010da robida. Ritual zajtrka v hi\u0161i na drugi strani vasi, kjer ogenj segreje vsako mrzlo jutro. Globoko do\u017eivljanje in spominjanje, sorazmerno s po\u010dasnim, a vendar polnim vsakdanom. <em>\u2019Izkusiti kraj, prostor ali hi\u0161o je dialog\u2019<\/em> v Utele\u0161eni podobi pi\u0161e Juhani Pallasmaa.<em>4<\/em><\/p>\n<p>V tem dialogu nastajajo spomini, gradniki na\u0161e imaginacije. Preplet in igra skladnih korespondenc ustvarjata novo arhitekturo izku\u0161nje. Ona je namre\u010d izvor, predpogoj in hkrati namen arhitektovega ustvarjanja: nuditi ljudem prostor za izkustvo, prostor prebivanja.<\/p>\n<p><em>\/ Smrtniki prebivajo, kolikor sprejmejo nebo kot nebo. Soncu in luni dopu\u0161\u010dajo njuno pot, zvezdam njihov tir, letnim \u010dasom njihov blagor in te\u017eave. No\u010di ne delajo za dan in dneva ne za drve\u010di nemir. \/ 5<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>1 Martin Heidegger: Grajenje, prebivanje, mi\u0161ljenje; objavljeno v Arhitektov bilten, \u0161t. 141-142, november 1998, str. 78. Prevedel: Ale\u0161 Ko\u0161ar<\/em><br \/>\n<em>2 Ute Guzzoni, predavanje Martin Heidegger &#8220;Gradnja je v sami sebi \u017ee prebivanje\u201d, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, oktober 201<\/em><br \/>\n<em>3 Barbara Korun, osebni arhiv<\/em><br \/>\n<em>4 Juhani Pallasmaa, Utele\u0161ena podoba, Studia Humanitas, 2017, Ljubljana<\/em><br \/>\n<em>5 Martin Heidegger : Grajenje, prebivanje, mi\u0161ljenje; objavljeno v Arhitektov bilten, \u0161t. 141-142, november 1998, str. 78. Prevedel: Ale\u0161 Ko\u0161ar<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>Opomba Centra arhitekture Slovenije: Eseji \u0161tudentov so njihovo avtorsko delo in niso lektorirani.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_tta-panel\" id=\"1584457213207-02c5fad2-92c9\" data-vc-content=\".vc_tta-panel-body\"><div class=\"vc_tta-panel-heading\"><h4 class=\"vc_tta-panel-title\"><a href=\"#1584457213207-02c5fad2-92c9\" data-vc-accordion data-vc-container=\".vc_tta-container\"><span class=\"vc_tta-title-text\">TADEJ URH<\/span><\/a><\/h4><\/div><div class=\"vc_tta-panel-body\"><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >O za\u010detku arhitekture<\/h3>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Tadej Urh<\/strong><br \/>\n<em>prejemnik Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2018<\/em><br \/>\n<em>\u0161tudent Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_separator wpb_content_element vc_separator_align_center vc_sep_width_100 vc_sep_pos_align_center vc_separator_no_text vc_sep_color_grey wpb_content_element  wpb_content_element\" ><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_l\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_r\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span>\n<\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_inner vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element vc_custom_1668427899886\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>Pred manj kot letom dni sem obiskal \u0160rilanko. Gre za oto\u0161ko dr\u017eavo v neposredni bli\u017eini ju\u017ene Indije, veliko za tri Slovenije, z zelo zanimivo in pestro kulturo ter izjemno naravo. Po povratku v Slovenijo sem prijateljem odgovarjal na obi\u010dajna vpra\u0161anja o za nas eksoti\u010dnih de\u017eelah, vedno bolj pa me je zanimalo nekaj drugega.<\/p>\n<p>S\u010dasoma sem ugotavljal, da do tedaj \u0161e nikoli nisem izkusil nad\u010dasovnosti arhitekture v tako mo\u010dni meri. Vpra\u0161anje \u00bbkdaj in kako se je arhitektura za\u010dela\u00ab se tekom \u0161tudija znotraj in zunaj fakultete ve\u010dkrat ponovi. Odgovor sem pogosto iskal na potovanjih in fakultetnih ekskurzijah, nikoli pa mu nisem bil tako blizu, kot na potovanju po \u0160rilanki, ko sem si vpra\u0161anje posku\u0161al razjasniti s tamkaj\u0161njim arhitektom Geoffreyem Bawo, tempeljsko arhitekturo in ljudskim samograditeljstvom.<\/p>\n<p>Gre za tri neenakovredne elemente, ki so med seboj nelo\u010dljivo povezani in skupaj tvorijo dokaz, da se arhitektura v prostoru in \u010dasu za\u010denja znova in znova. \u010ce seveda prostor in \u010das v primeru \u00bbdolo\u010ditve za\u010detka\u00ab arhitekture sploh lahko razumemo na posplo\u0161en na\u010din. \u0160rilan\u010dani bi ta \u00bbznova in znova\u00ab sicer raje interpretirali kot pojav reinkarnacije, vendar v tem primeru pojmov ne gre me\u0161ati. Gre za razmislek o tem, da se arhitektura v resnici nikoli ni zares za\u010dela in od tam nadaljevala svoje poti, ampak da obstajajo trenutki v \u010dasu, ko se arhitektura zgodi.<\/p>\n<p>\u0160e preden se globlje spustimo v vsakega izmed treh elementov, se je smiselno vpra\u0161ati, kaj arhitektura sploh je in kaj arhitektura ni. &#8230;\/&#8230; Hitro postane jasno, da sodba \u00bbto je\/ni arhitektura\u00ab ni tako lahka, kot se sprva zdi. Morda lo\u010devanje na arhitekturo in ne-arhitekturo niti ni potrebno. Lahko bi celo rekli, da vse to je arhitektura, medsebojno mre\u017eno povezana v \u010dasu in prostoru.<\/p>\n<p>Ve\u010d tiso\u010dletij stara tempeljska arhitektura je za mnoge za\u010detek arhitekture, ki naj bi se nato od takrat pa do danes vlekla po \u010dasovni premici. S tem za\u010detek arhitekture posplo\u0161eno postavljamo v trenutek preteklosti, ki si ga zaradi \u010dasovne oddaljenosti ne moremo podrobneje razlo\u017eiti. Shematsko ilustracijo nizanja dogodkov v \u010dasu na premici si pogosto predstavljamo preve\u010d dobesedno. Bolj kot za nizanje arhitekture gre namre\u010d za to\u010dkoven pojav arhitekturnih del, ki pa niso povezana v dolo\u010denem sosledju na \u010dasovni premici, ampak jih mre\u017eno v \u010dasu povezuje misel.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element vc_custom_1668427923500\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>Arhitekturna misel se je skozi leta naprej prena\u0161ala v materialu in besedi. Arhitektura se namre\u010d vselej zgodi v misli, vendar na dva razli\u010dna na\u010dina in v dveh razli\u010dnih osebah. Prvi\u010d, ko jo \u010dlovek preko misli prevede v material, in drugi\u010d, ko \u010dlovek \u010duti ali razmi\u0161lja o zgrajeni ali nezgrajeni arhitekturi. \u010ce trditev prenesemo na primer vrta Lunuganga \u2013 kdaj se je v prostorih Bawinega vrta zgodila arhitektura? Takrat, ko je Geoffrey Bawa postavil prvi steber, ali takrat, ko jo je preko svojih \u010dutov v svojih mislih za\u010dutil obiskovalec? Bawina arhitektura svojega za\u010detka nima v \u010dasu njene izgradnje, ampak s svojim \u010drpanjem iz stra\u0161no stare tempeljske arhitekture sega dale\u010d nazaj. Ob enem pa njegova interpretacija ljudskega samograditeljstva njegovo delo \u0161e kako postavlja v danes in jutri.<\/p>\n<p>\u0160rilan\u0161ka mesta z izjemo prestolnice so pragmati\u010dno urejen nered samogradenj. Najla\u017eje si jih predstavljamo s pomo\u010djo Jeana Nicolasa Louisa Duranda, ki ga v prevodu beremo: \u00bb\u010clovekove misli in dejanja so na vsakem kraju in ob vsakem \u010dasu izvirala iz dveh glavnih principov: ljubezni do udobja in odpora do napora. \u010ce je gradil svoja bivali\u0161\u010da v izolaciji od ostalih ali \u010de je gradil bivali\u0161\u010da v skupnosti, je vselej iskal najve\u010dji mo\u017eni izkoristek s \u010dim ve\u010djo premi\u0161ljenostjo zgrajenega, hkrati pa je \u017eelel vlo\u017eiti \u010dim manj dela oz. kasneje denarja.\u00ab Zato si je sprva na\u0161el bivali\u0161\u010de v jami in kasneje postavil, \u00bbzgradil\u00ab kolibo, saj je bilo v njej \u017eivljenje varnej\u0161e in udobnej\u0161e od \u017eivljenja pod nebom. Kljub temu sama \u017eelja po udobju in odvra\u010danje od napora \u0161e nista dali arhitekture. Arhitektura je nastala takrat, ko je \u010dlovek preko svoje lenobe za\u010del segati po lepoti in si z njo postavil svoje udobno in varno bivali\u0161\u010de. S tem je nenazadnje pri\u0161el do arhitekture, ki jo v svoji \u0161tudiji O arhitekturi z na\u010deli firmitas, utilitas, venustas opisuje Vitruvij.<\/p>\n<p>Nekateri pravijo, da se je arhitektura za\u010dela takrat, ko so prvi\u010d sestavili dolmen. Drugi trdijo, da arhitektura nima svojega za\u010detka v \u010dasu. Za otroke se \u017eivljenje za\u010dne takrat, ko se za\u010dnejo zavedati samega sebe. Ko se prvi\u010d zavejo svoje slike na \u00bbdrugi\u00ab strani ogledala, vedo, da obstajajo. Za\u010detek arhitekture lahko podobno postavimo v c\u030cas, ko se je za\u010dela zavedati same sebe. Ker pa lahko arhitekturo poosebimo samo z uporabo pesni\u0161kih sredstev, lahko na tem mestu sklepamo, da se arhitektura za\u010denja znova in znova, takrat, ko se je zave \u010dlovek, saj je on sam njen subjekt.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>Opomba Centra arhitekture Slovenije: Eseji \u0161tudentov so njihovo avtorsko delo in niso lektorirani.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 32px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AVTORSKA ESEJA NAGRAJENIH PREDLOGOV ZA VURNIKOVO \u0160TUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2018JANJA \u0160U\u0160NJARTADEJ URHJANJA \u0160U\u0160NJARsi kdaj \u017eivel v vasi, kot da bi bila tvoja hi\u0161a? si kdaj sanjal v gozdovih, kot da bi bili tvoj vrt? Janja \u0160u\u0161njar prejemnica Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2018 \u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Arhitektura je firmitas, zgodba,  [...]","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"iawp_total_views":30,"footnotes":""},"class_list":["post-3057","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3057","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3057"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3057\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4694,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3057\/revisions\/4694"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3057"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}