{"id":3053,"date":"2020-03-17T15:57:11","date_gmt":"2020-03-17T14:57:11","guid":{"rendered":"http:\/\/www.centerarhitekture.org\/?page_id=3053"},"modified":"2022-11-14T14:04:01","modified_gmt":"2022-11-14T13:04:01","slug":"vurnikova-nagrada-2018-avtorski-esej","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/vurnikova-nagrada-2018-avtorski-esej\/","title":{"rendered":"Avtorski esej prejemnice Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2018"},"content":{"rendered":"
<\/span><\/div>

AVTORSKI ESEJ PREJEMNICE VURNIKOVE \u0160TUDENTSKE NAGRADE ZA LETO 2018<\/h2>
<\/span><\/div>

O arhitekturi<\/h3>\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

Lea Stipani\u010d<\/strong>
\nprejemnica Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2018<\/em>
\n\u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n

<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

Vitruvij arhitekturo opi\u0161e kot objekte, ki so trdni, uporabni in lepi (firmitas, utilitas, venustas), vendar mi je kmalu po za\u010detku \u0161tudija postalo jasno, da izpolnitev teh treh zahtev \u0161e ne zagotovi arhitekture. Pojmi trdnost, uporabnost in lepota so popolnoma smiselni za del definicije arhitekture, toda sami ne zagotavljajo kvalitetne arhitekture. Zdi se, da imajo vse stavbe, ki jih spoznamo tekom \u0161tudija in ki so vsesplo\u0161no prepoznane za dobro arhitekturo, \u0161e neko dodano vrednost. Najsi bo to radikalnost zasnove, inovativnost ideje, poetika konstrukcije, \u010dustvenost vzdu\u0161ja in morda celo jasno izra\u017eena politi\u010dna poteza. \u017de prvi stik \u0161tudentov arhitekture s projektiranjem je izdelava koncepta, ideje, ki naj bo iskrena, utemeljena in bo projekt lo\u010dila od vseh ostalih. Temu posve\u010damo vseh pet let projektiranja na fakulteti in v tem i\u0161\u010demo in si oblikujemo svojo arhitekturno identiteto. Menim, da je potrebno Vitruvijevi ena\u010dbi dodati \u0161e en \u010dlen in sicer arhitekturno idejo. S to idejo arhitektura odstopa od zgolj zgrajenih stavb, nam buri domi\u0161ljijo, nas poziva k premisleku, stimulira in ne omogo\u010da zgolj dobrih pogojev za opravljanje tega, \u010demur je namenjena. Za razliko od ostalih umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, glasba) ima arhitektura izrazito uporabno vrednost, a vseh stavb ne moremo ozna\u010diti kot zgolj prakti\u010dne objekte. Obstajajo objekti, ki v nas izzovejo \u010dustva, vzbudijo premislek, nas usmerjajo in na nas vplivajo. Obstajajo objekti, katerih oblikovanje je podrejeno kontekstu, ko je to potrebno, hkrati pa obstajajo objekti, ki iz konteksta izstopajo in opozarjajo na spremembe.<\/p>\n

Seveda pa morajo biti vsi \u0161tirje \u010dleni v ravnovesju, druga\u010de kon\u010dni rezultat ni arhitektura. Zanemarjanje uporabnosti zavoljo arhitekturne ideje ali lepote je nedopustno. Rezultat so na primer pisarni\u0161ki prostori, ki so za voljo lepe fasade neprijetni in neprakti\u010dni za delo. Hkrati pa zanemarjanje arhitekturne ideje takega projekta privede do navadnih, zadovoljivih pisarni\u0161kih prostorov, ki pa sami po sebi niso arhitektura. Izdelava idejne zasnove je zagotovo umetnost, ki iz razpolo\u017eljivih znanj in sredstev ustvarja ve\u010d kot le grajen prostor. Arhitektura je nekaj, kar premaguje dimenzijo \u010dasa, saj je ideja (koncept) lahko brez\u010dasna, kar jo dokon\u010dno lo\u010di od gradbeni\u0161tva. Seveda tudi nagnjenja arhitekturnih idej s \u010dasom variirajo glede na stanje dru\u017ebe in prostora v \u010dasu, a dobra ideja ostane sodobna, bolj kot njeni s \u010dasom zastareli materiali in konstrukcije.<\/p>\n

Opa\u017eam, da je arhitektura dandanes vse manj radikalna v ideji in vse bolj v formi. Arhitektura danes ne posku\u0161a ve\u010d radikalizirati \u017ee poznanih konceptov, kot so to neko\u010d po\u010deli modernisti, temve\u010d se veliko bolj ukvarja s tehnolo\u0161ko naprednostjo za doseganje ekstravagantnih form in fasad. To samo po sebi sploh ne bi bilo slabo, \u010de bi bilo uporabljeno v so\u017eitju z arhitekturno idejo. Pomanjkanje radikalnosti projektov pomeni, da se tipologija ne premika naprej, pa \u010deprav se dru\u017eba stalno spreminja. Edino kar se zares aktivno spreminja in posodablja so fasade in konstrukcije. Sem mnenja, da smo arhitekti iz\u0161olani za mnogo bolj pomembne premisleke kot le najbolj domiselne fasade. Sposobnost kriti\u010dnega mi\u0161ljenja arhitektov in sposobnost oblikovanja strategij se lahko uporablja za re\u0161evanje problemov in situacij, ki presegajo meje oblikovanja in arhitekture. Na\u0161a dru\u017ebena odgovornost ni omejena na potrebe, povezane z grajenim okoljem, temve\u010d se mora izpostavljati na vseh podro\u010djih, ki sooblikujejo dru\u017ebo, za katero projektiramo. Klju\u010dno je, da se arhitekti udejstvujemo zunaj sten svojih birojev. Sodoben \u201cbirojski\u201d arhitekt ni prav ni\u010d ve\u010d svetovljanski oziroma vsesplo\u0161no aktiven, kot je bil neko\u010d, temve\u010d se izoliran ukvarja s privatnimi naro\u010dili. Potemtakem ni ni\u010d \u010dudnega, da arhitektovo mnenje o klju\u010dnih sodobnih vpra\u0161anjih nima ve\u010d take te\u017ee, kot ga je imelo v\u010dasih, \u010de pa sta ga popolnoma povozila politi\u010dni in ekonomski sistem.<\/p>\n

Danes mi je popolnoma jasno, da je umetnost na\u0161ega poklica mnogo ve\u010d kot le poeti\u010dno in domi\u0161ljijsko projektiranje, temve\u010d je takti\u010dna predstavitev ideje naro\u010dniku, psiholo\u0161ka analiza sodobne dru\u017ebe in uporabnika ter kriti\u010dno mi\u0161ljenje, subverzivno prevedeno na realne projekte, z mo\u010dno mero socialne in prostorske odgovornosti. Odgovornost arhitektov le\u017ei v prepri\u010danju, da lahko arhitektura ustvari bolj\u0161a mesta, da lahko posredno vpliva na dru\u017ebo, po mnenju nekaterih celo na ekonomijo in politiko. Bojim pa se, da ljudje arhitekture ne vidijo ve\u010d kot nekaj optimisti\u010dnega, temve\u010d kot nekaj oportunisti\u010dnega. Kopica vsebinsko nezanimivih projektov, ki \u2018krasijo\u2019 sodobna mesta, je odraz politi\u010dnega\/ekonomskega vodstva in niti pribli\u017eno ne arhitekturne dr\u017ee sodobnih arhitektov. Arhitekti, ki na tak na\u010din projektirajo, delujejo zgolj kot lutke nekoga nad njimi in jim ne moremo re\u010di arhitekti, temve\u010d realizatorji (v smislu, da zgolj proizvajajo projekte v okviru danih razmer, brez kriti\u010dne naravnanosti).<\/p>\n

Bli\u017eje kot sem koncu \u0161tudija pa vedno bolj razmi\u0161ljam o tem ali je znotraj ustroja zakonodaje, ekonomije in statike sploh mo\u017eno ustvarjati na tak na\u010din, kot sem bila nau\u010dena na fakulteti. Tu naj povem, da nimam ni\u010d proti na\u010dinu pou\u010devanja arhitekture na na\u0161i fakulteti, a sem mnenja, da nam vsem manjka dodaten \u0161tudij, kjer bi se na\u0161e projekte dalo prevesti v natan\u010dno realnost. S tem mislim na vso papirologijo in zakonodajo, ki nas \u010daka po koncu \u0161tudija, ki je mo\u010dna klofuta za skoraj vse na\u0161e \u2018abstraktno umetni\u0161ke\u2019 in \u2018dru\u017ebeno revolucionarne\u2019 projekte. Z vsem tem pridemo v stik na fakulteti v zelo blagi obliki. Zavedam se kak\u0161nega pomena je svobodno projektiranje mladih mo\u017eganov, ki \u0161e niso prizemljeni, ne vidijo ovir poklica in so zato zmo\u017eni prevpra\u0161ati vse, a hkrati menim, da je arhitektura namenjena v prvi vrsti uporabnikom, torej bi morala govoriti jezik, ki je njim berljiv. \u010ce jim ni, prihaja do primerov, ko se uporabniki po\u010dutijo kot tujki, ujeti v domi\u0161ljijo arhitekta in se z njo nikoli zares ne poistovetijo.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

Najbolj nazoren primer tega je predstavitev seminarskega projekta prvega letnika svojim bli\u017enjim, ki so z nasmehom kimali moji razlagi, a o\u010ditno niso videli te blazne \u201cinovativnosti\u201d in \u201crevolucionarnosti\u201d, ki sem jo takrat videla sama, ki jo je videl mentor in o kateri tako navdu\u0161eno razglabljamo na fakulteti. \u010ceprav sem jim kazala skice koncepta, na\u010drte in vizualizacije ter jim na \u0161iroko razlagala, kako bi to lahko bilo revolucionarno, sem zaznala tisti pogled dvoma, ki tako hitro odvzame voljo. Razdalja med mojim in njihovim razumevanjem iste stvari, me danes vedno bolj razjeda. Zagotovo to ne pomeni, da ima nekdo bolj prav, gre se le za izra\u017eanje mnenj o isti stvari iz dveh popolnoma razli\u010dnih zornih kotov, kar bi v teoriji arhitekti lahko izkoristili zavoljo bolj\u0161ih projektov. Zdi se, da mora akademska arhitektura na to\u010dki stika z drugimi postati bolj ljudska. Zgrajena arhitektura mora biti namenjena in razumljiva vsem, ne le krogu arhitektov, ki o teh projektih predavajo, razglabljajo in si zanje celo podeljujejo nagrade, pa \u010deprav so morda uporabniki nezadovoljni. \u010cemu slu\u017ei arhitektura, ki je v zasnovi odli\u010dna in vredna omembe, morda celo nagrade, uporabnikom pa je neprakti\u010dna? \u010ce dr\u017ei, da je arhitektura v slu\u017ebi uporabnika, potem je nagrajevanje tak\u0161nih projektov popoln absurd.<\/p>\n

Ko pravim, da mora arhitektura postati bolj ljudska, menim, da moramo arhitekti paziti tudi na svoje izra\u017eanje in izbiro besed za opis svojih mnenj in projektov. Narava izra\u017eanja arhitektov je \u017ee sama po sebi druga\u010dna. O arhitekturi se govori na abstrakten na\u010din z druga\u010dno terminologijo, ki smo jo arhitekti ponotranjili, a je kriti\u010dna pri stikih z ljudmi, ki se z arhitekturo ne ukvarjajo, saj jim je nerazumljiva, celo nepredstavljiva (npr. kubus, poteza, poeti\u010dnost, program, ko\u017ea, moment, jezik, gesta, banalnost, organskost in mnoge druge) . Posledi\u010dno se ta vrzel ve\u010da in s \u010dasom mnenje arhitekta izzveni, \u010de je misel uporabniku nerazumljiva in se ga posledi\u010dno ne dotakne. Izku\u0161nja \u0161tudija v Franciji me je nau\u010dila veliko, predvsem pa sem doumela, da je za dobre odnose med naro\u010dniki in arhitekti pomembna splo\u0161na miselnost ljudstva o skupnem prostoru. Po nekaj mesecih sem ugotovila, da imajo ljudje v Franciji druga\u010den odnos do arhitektov in arhitekture. Ne le, da je arhitekt z zakonodajo dolo\u010den \u010dlen za pridobitev gradbenega dovoljenja, celo za\u017eeljen je in v noben primeru ni odve\u010d oziroma \u2018nepotreben stro\u0161ek\u2019.<\/p>\n

Dr\u017ei, da smo Slovenci izrazito samograditeljski narod in smo na to zelo ponosni in s tem ni ni\u010d narobe. Problem je v tem, da se skupnega prostora ne zavedamo in ga posledi\u010dno manj cenimo oziroma se ne po\u010dutimo kot del skupnosti, ki je odgovorna za ve\u010dji prostor kot zgolj za lastno hi\u0161. To predvsem pride do izraza izven urbanih delov Slovenije, kjer je z leti va\u0161ka arhitekturna identiteta popolnoma izzvenela. V nasprotju s slovenskimi vasmi, so francoska pode\u017eelja oblikovno in urbanisti\u010dno popolnoma slo\u017ena. Prebivalcem takih vasi je skladnost z okolico ena bolj pomembnej\u0161ih vrednot. Najsi bo to naselje vrstnih hi\u0161k ali pa popolnoma samostojni objekti sredi pode\u017eelja, skladnost z okolico vedno deluje samoumevna. Tipi\u010den primer tega, da Slovenci \u0161e nismo sposobni tak\u0161ne slo\u017enosti, so vrstne hi\u0161ke, kjer eden od stanovalcev svoj razdelek prebarva v drugo barvo ali zamenja streho z lastnimi stre\u0161niki brez premisleka o skladnosti celote, saj je svoj del kupil in lahko z njim po\u010dne kar si \u017eeli. Zdi se, da so Francozi rojeni oziroma vzgojeni s spo\u0161tovanjem do konteksta okolice in odgovornostjo do poseganja v skupen prostor, mi pa smo v to prisiljeni s strani zakonodaje oziroma \u201cnadle\u017enih\u201d arhitektov, ki govorijo, kako moramo barvati svoje fasade.<\/p>\n

Menim, da re\u0161itev tega problema ne ti\u010di v zakonodaji, temve\u010d odgovornost le\u017ei na arhitektih, da preko razumljivega utemljevanja pojasnimo svoja prepri\u010danja, ki naj bodo vedno naravnana na skupno dobro. Z mnenji drugih izven stroke pa si lahko pomagamo, namesto, da jih jemljemo kot ovire. Mnogokrat se znotraj stroke izoliramo v svoje svetove in pozabimo, da je na\u0161e poslanstvo vedno le in zgolj za ljudi ter skupno dobro. Kriti\u010dno mi\u0161ljenje je klju\u010den del razvoja dru\u017ebe in na nas je, da svoja mnenja prenesemo kar se da spo\u0161tljivo tudi na druge, ter da mnenja ljudi izven stroke spo\u0161tujemo ravno toliko, kot spo\u0161tujemo mnenja drugih arhitektov. Tak\u0161ni razgovori zaradi razli\u010dnih nazorov \u0161irijo na\u0161a obzorja in projekti lahko dose\u017eejo nove dimenzije.<\/p>\n

 <\/p>\n

\n

 <\/p>\n

Opomba Centra arhitekture Slovenije: Esej \u0161tudentke je njeno avtorsko delo in ni lektoriran.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AVTORSKI ESEJ PREJEMNICE VURNIKOVE \u0160TUDENTSKE NAGRADE ZA LETO 2018O arhitekturi Lea Stipani\u010d prejemnica Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2018 \u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Vitruvij arhitekturo opi\u0161e kot objekte, ki so trdni, uporabni in lepi (firmitas, utilitas, venustas), vendar mi je kmalu po za\u010detku \u0161tudija postalo jasno, da izpolnitev teh treh zahtev \u0161e [...]","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"iawp_total_views":17,"footnotes":""},"class_list":["post-3053","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3053","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3053"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3053\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4692,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3053\/revisions\/4692"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3053"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}