{"id":3028,"date":"2020-03-17T15:14:41","date_gmt":"2020-03-17T14:14:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.centerarhitekture.org\/?page_id=3028"},"modified":"2022-11-14T14:07:01","modified_gmt":"2022-11-14T13:07:01","slug":"vurnikova-nagrada-2019-avtorski-eseji","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/vurnikova-nagrada-2019\/vurnikova-nagrada-2019-avtorski-eseji\/","title":{"rendered":"Avtorska eseja nagrajenih predlogov za Vurnikovo \u0161tudentsko nagrado za leto 2019"},"content":{"rendered":"<div class=\"wpb-content-wrapper\"><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 32px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><h2 style=\"color: #981618;text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >AVTORSKA ESEJA NAGRAJENIH PREDLOGOV ZA VURNIKOVO \u0160TUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2019<\/h2><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 20px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_tta-container\" data-vc-action=\"collapse\"><div class=\"vc_general vc_tta vc_tta-tabs vc_tta-color-grey vc_tta-style-classic vc_tta-shape-rounded vc_tta-spacing-1 vc_tta-tabs-position-left vc_tta-controls-align-left\"><div class=\"vc_tta-tabs-container\"><ul class=\"vc_tta-tabs-list\" role=\"tablist\"><li class=\"vc_tta-tab vc_active\" data-vc-tab role=\"presentation\"><a href=\"#1584453303588-ef7cbe00-5534\" data-vc-tabs data-vc-container=\".vc_tta\" role=\"tab\" aria-selected=\"false\" id=\"tab-1584453303588-ef7cbe00-5534\"><span class=\"vc_tta-title-text\">MIHA GA\u0160PERIN<\/span><\/a><\/li><li class=\"vc_tta-tab\" data-vc-tab role=\"presentation\"><a href=\"#1584453303622-e9ebfad4-f1f5\" data-vc-tabs data-vc-container=\".vc_tta\" role=\"tab\" aria-selected=\"false\" id=\"tab-1584453303622-e9ebfad4-f1f5\"><span class=\"vc_tta-title-text\">NU\u0160A ZUPANC<\/span><\/a><\/li><\/ul><\/div><div class=\"vc_tta-panels-container\"><div class=\"vc_tta-panels\"><div class=\"vc_tta-panel vc_active\" id=\"1584453303588-ef7cbe00-5534\" data-vc-content=\".vc_tta-panel-body\"><div class=\"vc_tta-panel-heading\"><h4 class=\"vc_tta-panel-title\"><a href=\"#1584453303588-ef7cbe00-5534\" data-vc-accordion data-vc-container=\".vc_tta-container\"><span class=\"vc_tta-title-text\">MIHA GA\u0160PERIN<\/span><\/a><\/h4><\/div><div class=\"vc_tta-panel-body\"><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >Ali ta hi\u0161a res mora biti taka? - O aktivni kritiki v arhitekturi<\/h3>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Miha Ga\u0161perin<\/strong><br \/>\n<em>prejemnik Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2019<\/em><br \/>\n<em>\u0161tudent Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_separator wpb_content_element vc_separator_align_center vc_sep_width_100 vc_sep_pos_align_center vc_separator_no_text vc_sep_color_grey wpb_content_element  wpb_content_element\" ><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_l\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_r\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span>\n<\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_inner vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element vc_custom_1668431161018\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>Leta 1963 je bil v Ljubljani za stanovanjsko sosesko Ferantov vrt razpisan nate\u010daj, na katerem je izmed treh oddanih elaboratov dobil prvo nagrado prof. Edvard Ravnikar skupaj s sodelavcema Majdo Sev\u0161ek in Francetom Rihtarjem. Po kon\u010dani gradnji je Ravnikar za projekt dobil Pre\u0161ernovo nagrado, ki ga je spodbudila, da objavi besedilo o kritiki v arhitekturi, v katerem je omenil tudi kak\u0161en je bil odziv javnosti na kon\u010dano sosesko. Ravnikarja je ob dokon\u010danem Ferantovem vrtu viden ob\u010dinski funkcionar, ne da bi \u010dakal na odgovor, vpra\u0161al: &#8220;Poslu\u0161ajte, ali ta hi\u0161a res mora biti taka?&#8221; In spet drugi\u010d ga je razgledan humanist prav tako poleg objekta vpra\u0161al: &#8220;Kaj pa pomeni ta polkro\u017ena packarija tu spodaj?&#8221; Ko mu je Ravnikar razlo\u017eil, da gre za posnetek curie, ki je tu stala v sklopu anti\u010dnega emonskega foruma, mu humanist odvrne: <em>&#8220;A tako, to je zanimivo, zakaj pa niste tega povedali?&#8221; (Ravnikar 1978, 4-5).<\/em><\/p>\n<p>Kompleks Ferantovega vrta velja za vrhunski primer arhitekture v \u010dasu preloma modernizma in postmodernizma in je \u0161e danes ena imenitnej\u0161ih sosesk v centru Ljubljane. Njen kreator, Edvard Ravnikar, pa velja za enega najve\u010djih slovenskih oz. jugoslovanskih arhitektov. In kjub temu so rudimentarni odzivi javnosti, funkcionarjev in humanistov projekt v hipu negirali. Z uvodnim odstavkom je postalo o\u010ditno, kako krhek je pojem dobre arhitekture in kako delikatno ga je potrebno vrednotiti. Ker je arhitektura prostor za ljudi z razli\u010dnimi preferencami in okusi, bi rad \u017ee v za\u010detku iz razprave izrinil ideje o absolutnih resnicah v arhitekturi. Zanima me, na kak\u0161en na\u010din se sre\u010dati z arhitekturno kritiko, ki je za razvoj arhitekture, kot odziv na biv\u0161o in odsko\u010dna deska za bodo\u010do arhitekturo, nujno potrebna. Kako lahko posameznik, kot subjektivno bitje, poda ustrezno kritiko o arhitekturi?<\/p>\n<p>Arhitektura je kot disciplina razcepljena na dva pola, med katerima niha. Na eni strani se boji definiranosti, ki lahko vodi v omejeno svobodo, repeticijo in tehnicizem, na drugi strani pa se boji svobode, ki prepu\u0161\u010da odlo\u010ditev posamezniku in lahko zaide v obmo\u010dje samolastnosti in nesmisla. \u010clove\u0161ko subjektivnost lahko razumemo kot okovje, ki nam prepre\u010duje dostop do resnice. \u010ce pa zanikamo obstoj absolutne resnice in posledi\u010dno na\u0161a okovja nepopolnosti redefiniramo v posameznikovo kvaliteto, bi s tem humanizirali podro\u010dje kritike in naredili velik korak naprej od mesta kjer se v za\u010daranem krogu sre\u010dujeta objektivno in subjektivno. S tem bi dosegli nivo kritike, ki temelji na aktivnem prostorskem izkustvu.<\/p>\n<p>Zakaj ravno aktivna <em>kritika izkustva<\/em>? Aktivno izkustvo je smiselna metoda arhitekturne kritike zato, ker je arhitektura disciplina, ki biva in ustvarja znotraj prostora. Kritika v prostoru daje subjektivnosti do\u017eivljanja legitimnost. Po\u010dutje posameznika v prostoru je lahko enako verodostojen &#8220;dokaz&#8221; o kvaliteti prostora, kot zagotavljanje predpisanih svetlobnih in prostorskih standardov. Izvor standariziranih podatkov se nahaja bli\u017ee zakonodajni birokraciji in tehnicizmu, kot \u010dlovekovem po\u010dutju. Kljub temu so dejstva in podatki za prostor eksistencialni. Na podlagi telesnih izkustev pa dobimo nove parametre razumevanja in vrednotenja prostora, ki vplivajo na \u010dlovekovo po\u010dutje, to so npr. prostornost-utesnjenost, pozitivnost-negativnost, prijetnost-neprijetnost, odtujenost-doma\u010dnost,&#8230; \u010ce bi torej lahko preko parametrov do\u017eivljanja vrednotili kakovost arhitekture, bi to pomenilo, da bi jo glede na \u010dlovekove \u010dustvene potrebe lahko tudi na\u010drtovali z ustvarjanjem razpolo\u017eenj, ki bi na posameznikov razvoj delovala pozitivno. O tem se spra\u0161uje Perez-Gomez v spodnjem odstavku:<\/p>\n<p><em>&#8220;Za trenutek se je potrebno opomniti, da kljub na\u0161emu sodobnemu, pogosto egoisti\u010dnemu samorazumevanju, ne moremo do\u017eivljati ob\u010dutkov brez zunanjih dra\u017eljajev iz okolja. To sem namignil v povezavi z bistvenim argumentom Antonia Damasia, ki poka\u017ee izreden pomen ob\u010dutij za kognicijo; njihov izvor se skriva v vzpodbujanju \u017eivljenja in evolucije, rojena so iz telesne zavezanosti svetu. V lu\u010di napisanega bi se morala dobra arhitektura ukvarjati z ustvarjanjem razpolo\u017eenj, ki vodijo v pozitivna \u010dustva, saj s tem podpira eti\u010dno in humano plat \u010dloveka.&#8221; (Perez-Gomez 2016, 24)1<\/em><\/p>\n<p>Preden dokon\u010dno spregovorim o metodi aktivne kritike izkustva, bi se rad dotaknil \u0161e materiala in oblike, do katerih se aktivna kritika izkustva ne opredeljuje, pa sta kljub temu nepogre\u0161ljiva gradnika evalvacije arhitekture. Forma materije govori o pomenu objekta, ki ga arhitekt artikulira in nadzoruje z uporabo razli\u010dnih materialov in oblik. Forma in material delujeta v paru. Eno je vedno odvisno od drugega. Obi\u010dajno je izbrani material tisti, ki narekuje elementu obliko, v pomenskem smislu pa se lahko material in vrednost elementa na podlagi oblike spreminjata.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element vc_custom_1668431175035\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Forma materije<\/strong> &#8211; Objekt je sam na sebi vedno zgolj skupek najpreprostej\u0161ih materialov, kot so npr. kosi opeke, kamna, jekla ali lesa. Od tega, kako so ti materiali zlo\u017eeni, kako komunicirajo med sabo in kak\u0161en pomen nosijo, je odvisna kvaliteta stavbe. Naloga arhitekta je, da iz &#8220;najpreprostej\u0161ega&#8221; ustvari prese\u017eno. Ple\u010dnik je v cerkvi sv. Mihaela na Barju za glavne podporne stebre uporabil betonske kanalizacijske cevi. Z rekonstrukcijo jih je redefiniral. To zdaj niso ve\u010d kanalizacijske cevi, temve\u010d \u0161tirje stebri, ki podpirajo nebesa. Arhitekt jih je ustvaril prese\u017ene. Banalnost materiala se lahko prese\u017ee z zlaganjem, formo in idejo. Ludwig Mies van der Rohe je enega izmed svojih govorov na Dunaju zaklju\u010dil takole: &#8220;Ne glede na to, ali gradimo vertikalno ali horizontalno, z jeklom in steklom, nam to ne pove ni\u010desar o vrednosti same stavbe. Ampak ravno tisto, kar je odlo\u010dilno, je vpra\u0161anje o vrednosti.&#8221; (L. Mies van der Rohe 1930.)<em>2<\/em><\/p>\n<p><strong>Aktivna kritika izkustva <\/strong>&#8211; Bistveno se zgodi v sre\u010danju med opazovalcem in arhitekturo: Ko se sprehajam po mestu in hodim mimo dolo\u010denih stavb, ki me na iritirajo, za\u010dnem o njih razmi\u0161ljati. Pri tem gre za osebno do\u017eivljanje objekta, kako se v njem po\u010dutim, ali mi di\u0161i, se mi zdi grozno grd, tuj ali doma\u010d. Pri do\u017eivljanju se ustvarja mnogoterost vidikov in razli\u010dna mnenja, ki se lahko med sabo negirajo, pa niso zaradi tega ni\u010d manj resni\u010dna. Na podlagi mnenj vseh ljudi, ki objekt sre\u010dujejo, se kreira barvni mozaik vtisov o stavbi. Brze\u010de \u017eivljenje v\u010dasih povozi omejen, strog in rigiden pogled arhitekturne stroke, ki na hi\u0161o gleda skozi prizmo znanega. Na tem mestu se lahko osvobodimo Vitruvija, Albertija in Neuferta in se prenehamo obremenjevati s tem, kak\u0161na bi morala biti hi\u0161a. Pluralnost mnenj v kritiki onemogo\u010da kon\u010dno definiranost in absolutnost objekta, daje pa potencial vsemu, kar objekt \u0161e lahko postane. Kritika se na tej to\u010dki ne ukvarja ve\u010d samo s tem kak\u0161en objekt je, temve\u010d hkrati sku\u0161a predvidevati kak\u0161en objekt bi lahko v prihodnosti tudi postal. Gre za ultimativno utopi\u010dno svobodo, ki skozi proces kritike isto\u010dasno kreira novo arhitekturo.<\/p>\n<p>Ves \u010das se mi pojavlja analogija med arhitekturo in knjigo. \u010ce je knjiga misel, ki je zaprta med platnice, in \u010daka bralca, da jo poi\u0161\u010de, prebere, obudi ter osmisli, je podobno z arhitekturo, ki \u010daka na obiskovalca, da jo najde. Odkritje posledi\u010dno preraste v uporabo, in uporaba arhitekturo osmisli in dovr\u0161i. Arhitektura brez \u010dloveka ne obstaja. Zato ni po\u0161teno in je celo narobe, \u010de arhitekturo opazujemo in ocenjujemo kot knjige na policah oz. zgolj po platnicah. Knjige postanejo knjige \u0161ele, ko jih beremo, prostor pa postane arhitektura, ko v njem \u017eivimo, ga aktivno uporabljamo in o njem razmi\u0161ljamo. Arhitektura se nahaja nekje med uravnote\u017eenimi pojmi prostora, \u010dloveka, do\u017eivljanja in misli. Gre za relacijo med mrtvo formo in \u017eivim, misle\u010dim bitjem, ki ne\u017eivo na vsak na\u010din sku\u0161a obuditi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>1 &#8220;For the moment it is important to note that, despite our modern, often-egotistical self-understanding, we cannot have emotions without the external prompts of the environment. I hinted above at the crucial argument by Antonio Damasio, who demonstrates that emotions are crucial for cognition; they have life enhancing, evolutionary origin and are borne out of the body&#8217;s engagement in the world. In this light, good architecture should be primarily concerned with creating the moods appropriate to positive emotions that support ethical human action, articulated in the form of a narrative program&#8230;&#8221; (Perez-Gomez 2016, 24)<\/em><\/p>\n<p><em>2 &#8220;Whether we build vertically or horizontally, with steel and glass, says nothing about the value of this building. But it is precisely this question of value that is decisive.&#8221; (L. Mies van der Rohe 1930.)<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>Opomba Centra arhitekture Slovenije: Eseji \u0161tudentov so njihovo avtorsko delo in niso lektorirani.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_tta-panel\" id=\"1584453303622-e9ebfad4-f1f5\" data-vc-content=\".vc_tta-panel-body\"><div class=\"vc_tta-panel-heading\"><h4 class=\"vc_tta-panel-title\"><a href=\"#1584453303622-e9ebfad4-f1f5\" data-vc-accordion data-vc-container=\".vc_tta-container\"><span class=\"vc_tta-title-text\">NU\u0160A ZUPANC<\/span><\/a><\/h4><\/div><div class=\"vc_tta-panel-body\"><h3 style=\"text-align: left\" class=\"vc_custom_heading vc_do_custom_heading\" >Premislek o arhitekturi<\/h3>\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p><strong>Nu\u0161a Zupanc<\/strong><br \/>\n<em>prejemnica Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2019<\/em><br \/>\n<em>\u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_separator wpb_content_element vc_separator_align_center vc_sep_width_100 vc_sep_pos_align_center vc_separator_no_text vc_sep_color_grey wpb_content_element  wpb_content_element\" ><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_l\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span><span class=\"vc_sep_holder vc_sep_holder_r\"><span class=\"vc_sep_line\"><\/span><\/span>\n<\/div><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 10px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_inner vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element vc_custom_1668431195004\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p>K arhitekturi vedno pristopam najprej z jasno mislijo o tem, kaj ta prostor potrebuje. Kaj \u010dlovek tu \u0161e lahko do\u017eivi. Tako veliko je \u017ee bilo zapolnjenega z nepomembnim, da v\u010dasih raje nimam denarja, ker ne \u017eelim narisati ne\u010desa, da se dragocen prostor \u0161e bolj ne polni z arhitekturno ne-etiko.<\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>Lahko zrenderira\u0161 tukaj na hitro eno monta\u017eno hi\u0161o?<\/em><br \/>\n<em>Cenim va\u0161e zanimanje, vendar te\u017eko umestim v ta prostor va\u0161e \u017eelje.<\/em><br \/>\n<em>No reply.<\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">Vedno o prostoru najprej nekaj napi\u0161em, da s tem vzpostavim osebno vez z nalogo pred seboj. Mi\u0161ljenje je enako pri pisanju in projektiranju, le da v pisani besedi jasneje, hitreje za\u010drta\u0161 svoj odnos do sveta in se k besedilu vra\u010da\u0161 tudi skozi proces risanja, da ne izgubi\u0161 tal pod nogami. Nato naredim maketo in akvarel koncepta, s tlorisom pa dokon\u010dno preizkusim zapisano idejo. Komponenta \u010dasa je vedno problem, izpadem neresna, ker mislim po\u010dasi, zato me je en profesor nadrl in vrgel iz seminarja. Tudi to je okej in del \u017eivljenja.<\/p>\n<p style=\"text-align: right;\"><em>A ti misli\u0161, da si posebna? Da bodo zate druga pravila?<\/em><\/p>\n<p>Sedaj ne mislim ni\u010d hitreje, le misli po\u010dasi pridobivajo ostrino. Po\u010dasi se opogumljam. Veselim se 70ih let, ko bodo zrelej\u0161e in bodo \u0161e la\u017eje stekle. Skrbi me le, da ne bom mogla skakljati okoli in prestavljati ceglov, kot jih lahko sedaj. To je glavna vrlina, sedaj, ko \u0161e hodim v \u0161olo in delam zgolj ob\u010dasno. V Istri z lastnimi rokami popravljam hi\u0161o iz leta 1800. Star\u0161a \u017eelita talno gretje, francoski balkon in 2 kopalnici, jaz \u017eelim samo vse ohranit kot je, kot priklon nekomu, ki sedaj \u017ee spi v zemlji, da je s svojim potom to sestavil skupaj. S stopnicami se ne razumem \u0161e dobro, trenutno stojijo, ker je med njimi in steno 5cm debela lesena preklada in mama mora hoditi posebej ne\u017eno, da ne pade vse skupaj dol, ker bi se ubila in potem vstala od mrtvih, da mi zavije vrat. Ah kova\u010deva kobila&#8230; in v\u010dasih me mojstri ne razumejo, ko ne \u017eelim \u2019betonskog fasade\u2019.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-6\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\">\n\t<div class=\"wpb_text_column wpb_content_element vc_custom_1668431209312\" >\n\t\t<div class=\"wpb_wrapper\">\n\t\t\t<p style=\"text-align: right;\"><em>\u2019Svi \u017eele novu ku\u0107u, za\u0161to vi i dalje gurate ovu staru baraku, \u0161ta je va\u0161 \u017eivotni problem, djevoj\u010dice?\u2019<\/em><\/p>\n<p>Moj privilegij v \u017eivljenju je vstop v ta svet kamna, vetra in vode. Kamen, skrbno odmerjen odvzet naravi in postavljen tam, kjer mora biti. Ko dojame\u0161 to zlaganje, ti je jasna askeza te estetike. Dojame\u0161 kaj je odve\u010d. Dojame\u0161 kaj je spo\u0161tovanje. Tudi \u010de ni\u010d drugega ne do\u017eivim ve\u010d, mi je ta prostor dal ogromno\u00a0 in seveda dedkova delavnica, kjer se les spreminja v funkcijo in s prahom med trepalnicami gleda\u0161, kako si ravnokar nekaj zaj***. Tudi to je okej in del \u017eivljenja, \u010deprav ti je \u017eal, ker je zaradi tebe moralo umreti drevo. Tu se za\u010dne\u0161 \u0161ele zavedati odgovornosti ustvarjanja. Te iste probleme vidi\u0161 nato v prostoru: naredil si nekaj, umoril si prostor ali pa si prostoru dal mo\u017enost \u017eivljenja. Klju\u010dna je vrzel med egom in realno potrebo prostora. Paziti se mora\u0161 kapitala, ker ta ustvarja la\u017ene potrebe in iluzije dobrega. V\u010dasih mora\u0161 ljudem re\u010di, da \u017ee vse imajo. Da ne potrebujejo novega nadstre\u0161ka, le potrpe\u017eljivost, minuto, dve, sklopka, vzvratno, da avto zapeljejo v gara\u017eo. V\u010dasih mora\u0161 sosedu v Istri, ki \u017eeli podreti ka\u0161tel in narediti Apartman ****, zjutraj, ko gre\u0161 po mortadelo do kmeta, povedati: \u2019gospo\u0111o, predivna vam je ku\u0107a! Sretna nova!\u2019 V\u010dasih se mora\u0161 samo poglobiti v ljudi, nau\u010diti se pogovarjati, znati brati, ker se tako u\u010di\u0161 o tiso\u010dih nraveh. In ko nato ri\u0161e\u0161, ti mora nad glavo viseti, kot Damoklejev me\u010d, da je vsem skupno enako: mir, toplina, intima. \u010ce zadane\u0161 to, potem ti tudi skupno dobro uspe naresti&#8230; v prostoru.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>Opomba Centra arhitekture Slovenije: Eseji \u0161tudentov so njihovo avtorsko delo in niso lektorirani.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><div class=\"vc_row wpb_row vc_row-fluid\"><div class=\"wpb_column vc_column_container vc_col-sm-12\"><div class=\"vc_column-inner\"><div class=\"wpb_wrapper\"><div class=\"vc_empty_space\"   style=\"height: 32px\"><span class=\"vc_empty_space_inner\"><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AVTORSKA ESEJA NAGRAJENIH PREDLOGOV ZA VURNIKOVO \u0160TUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2019MIHA GA\u0160PERINNU\u0160A ZUPANCMIHA GA\u0160PERINAli ta hi\u0161a res mora biti taka? - O aktivni kritiki v arhitekturi Miha Ga\u0161perin prejemnik Vurnikovega \u0161tudentskega priznanja za leto 2019 \u0161tudent Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Leta 1963 je bil v Ljubljani za stanovanjsko sosesko Ferantov vrt razpisan nate\u010daj,  [...]","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":2636,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"iawp_total_views":7,"footnotes":""},"class_list":["post-3028","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3028","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3028"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3028\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4696,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3028\/revisions\/4696"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2636"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3028"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}