{"id":3019,"date":"2020-03-17T13:36:30","date_gmt":"2020-03-17T12:36:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.centerarhitekture.org\/?page_id=3019"},"modified":"2022-11-14T14:07:50","modified_gmt":"2022-11-14T13:07:50","slug":"avtorski-esej","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/vurnikova-nagrada-2019\/avtorski-esej\/","title":{"rendered":"Avtorski esej prejemnice Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2019"},"content":{"rendered":"
<\/span><\/div>

AVTORSKI ESEJ PREJEMNICE VURNIKOVE \u0160TUDENTSKE NAGRADE ZA LETO 2019<\/h2>
<\/span><\/div>

U\u010denje iz preteklosti za razumevanje sedanjosti ter na\u010drtovanje prihodnosti<\/h3>\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

Ana Erjavec<\/strong>
\nprejemnica Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2019<\/em>
\n\u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n

<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

Pri\u0161li smo do to\u010dke, ko bomo morali za\u010deti graditi v skladu z okoljem, sicer ga bomo z neustreznimi arhitekturnimi in urbanisti\u010dnimi re\u0161itvami zasi\u010dili in uni\u010dili. V prostoru je mo\u010d opaziti vedno ve\u010d poenotene arhitekture, ki nima dosti skupnega s svojo lokacijo.<\/p>\n

Ob vse ve\u010djem pretoku informacij se poraja vpra\u0161anje njihove kakovosti, tako v smislu posredovanja kot tudi branja. Najve\u010dja nevarnost globalizacije je hitra \u0161iritev informacij, ne pa tudi znanja. Da informacijo uspe\u0161no razberemo in razumemo, je treba razumeti kontekst, v katerega je bila podana, za kar pa je potrebno znanje. Globalizacija nam omogo\u010da hitrej\u0161e u\u010denje, hkrati pa povzro\u010da nepremi\u0161ljeno posnemanje v\u0161e\u010dnega. Lepa podoba na spletu ali v reviji je dovolj, da se pozabi na smiselno in racionalno gradnjo, ki ustreza to\u010dno dolo\u010denemu prostoru. Gradnjo, pri kateri se upo\u0161tevajo podnebni pogoji, lokalni materiali, spretnosti lokalnih mojstrov in tradicija. Danes je tovrstno razbiranje informacij in u\u010denje prek gradnje \u017ee skoraj onemogo\u010deno, saj se gradnja vse bolj unificira, uporabljajo pa se standardizirani postopki.<\/p>\n

Pozablja se na pomen tradicije, katere zgodba pri\u010da o dolgoletni \u0161tudiji lokalnih pogojev in danosti ter nam, kar je najbolj pomembno, daje identiteto. Vpra\u0161anje je, kaj nam identiteta danes sploh pomeni v dru\u017ebi, ki je zaslepljena z nenehnim sledenjem trendom v namen potro\u0161ni\u0161tva (beri kapitala). Ves \u010das te\u017eimo k iskanju druga\u010dnega, nekaj, kar ima izrazito identiteto, pa vendar si ne upamo izra\u017eati svoje lastne. Celotna dru\u017eba postaja vse bolj pasivna in tako vplivana od informacij, ki jih podajajo mediji. S tem je identiteto la\u017eje sku\u0161ati posnemati, kot pa razmisliti o svoji lastni. Hkrati pa pozabljamo, da je ravno lastna identiteta arhitekture tista, ki je najustreznej\u0161a.<\/p>\n

To ne pomeni, da ji moramo slepo slediti. Kriti\u010den pogled, \u0161tudija in morebitno premi\u0161ljeno izbolj\u0161anje so seveda dobrodo\u0161li. Izhajanje iz tradicije in identitete prostora ne pomeni graditi enako kot so pred \u010dasom, temve\u010d poiskati ustrezen, sodoben jezik, ki izhaja iz konteksta\/identitete prostora, torej iz lokacije, podnebnih pogojev, lokalnih materialov itd. Le tako bomo ohranili lastno identiteto arhitekture, ki dobi pomen \u0161ele, ko jo opazovalec zna razbrati. Ohranjanje identitete tako ni pomembno le zaradi \u0161tudije ustreznosti danim pogojem, ampak tudi zaradi ohranjanja in prena\u0161anja znanja. Znanja, ki nam govori o na\u0161em izvoru in nam daje temelje za na\u0161o prihodnost. U\u010denje iz preteklosti je nujno potrebno za razumevanje sedanjosti ter na\u010drtovanje prihodnosti.<\/p>\n

Sodobna arhitektura nemalokrat pozablja na lastno identiteto. Vse bolj sledi trendom z \u017eeljo poustvariti atmosfero v\u0161e\u010dnih prostorov. \u010ce zasnova ni prilagojena pogojem, kljub v\u0161e\u010dni atmosferi dobimo bivalno neugodno arhitekturo.<\/p>\n

Podoba v reviji ali na razstavi je atraktivna le kratkoro\u010dno, objekt pa slu\u017ei ali ne-slu\u017ei svoji funkciji\u00a0veliko dlje. Pa vendar se le redko govori o zadovoljnih uporabnikih.<\/p>\n

Pomembno je arhitektovo zavedanje, da \u0161ele s predajo stavbe uporabniku, ta zares za\u010dne \u017eiveti, in da \u0161ele \u010dez \u010das lahko re\u010demo, ali je bila arhitektura uspe\u0161no na\u010drtovana in izvedena. Odgovornost snovalcev prostora je tako temeljit premislek pred na\u010drtovanjem kot tudi spremljanje izvedenega v svoji polni funkciji. Le tako se bomo u\u010dili iz dobrih in slab\u0161ih na\u010drtovalskih potez ter s tem napredovali v svojem znanju na\u010drtovanja. Omenjen pristop bi omogo\u010dal precej hitrej\u0161i in ve\u010dji\u00a0napredek kot vsakokratno iskanje \u00bbvau-efekta\u00ab. Z u\u010denjem iz preteklih posegov v prostor se lahko veliko nau\u010dimo in tako ves \u010das napredujemo v iskanju bolj\u0161ih re\u0161itev za grajeno okolje.<\/p>\n

Naloga arhitektov in urbanistov bi morala biti subtilno graditi prostor ter s svojo vizijo in filozofijo ljudi usmerjati k bolj\u0161emu na\u010dinu \u017eivljenja. Predvsem pa naj arhitektura ljudem ponudi nove mo\u017enosti. Mo\u017enosti izbolj\u0161anja, napredka. Prav napredek je tisti, ki nas \u010dlove\u0161ka bitja izpopolnjuje in snovalci prostora smo tisti, ki lahko ljudem to ponudimo. \u010ce se le vpra\u0161amo po vi\u0161jem smislu tega, kar po\u010dnemo. Razmi\u0161ljati je treba dolgoro\u010dno, strate\u0161ko. Prese\u010di je treba kratkoro\u010dne potrditve in se zavedati, da ne gradimo zaradi sebe, temve\u010d smo s svojim delom odgovorni tako do javnosti kot tudi do prostora. Ponudbo v mestu ter celotno podobo pokrajine dolo\u010damo vsi mi, prebivalci in snovalci. Prav mi smo tisti, ki gradimo, ne le stavbe, temve\u010d na\u010din \u017eivljenja. Vizija prostora pa je tista, ki nas navdihuje in daje upanje za bolj\u0161i jutri.<\/p>\n

Vedno ve\u010d prostora je grajenega in s \u010dasom se bo razmerje med grajenim in negrajenim \u0161e stopnjevalo, zato je toliko pomembnej\u0161e, da so re\u0161itve premi\u0161ljene ter da prostor izbolj\u0161ajo in ne le zasi\u010dijo. \u0160e bolj pa se mi zdi pomemben razmislek, kdaj in zakaj nekaj sploh zgraditi\/spremeniti. Upo\u0161tevati je treba naravni tok dogodkov in navad. Le tako bomo pri\u0161li do re\u0161itev, ki bodo podpora \u017eivljenju javnosti in posameznikov. In ravno to je smisel snovanja prostora; ustvariti okolje, kjer se dru\u017eba razvija in napreduje.<\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n\t
\n\t\t
\n\t\t\t

Te\u017eimo po idealu prihodnosti, kjer bi vsi imeli zagotovljene osnovne \u017eivljenjske pogoje in bodo socialne razlike premo\u0161\u010dene. Prihodnost, ki mladim ponuja upanje in nove mo\u017enosti. Spregledali pa smo, da je ta prihodnost \u017ee tu, le vizije in kreativnega re\u0161evanja problemov ji manjka. Dokazali smo, da stvari znamo narediti, zdaj pa moramo \u0161e dokazati, da vemo, zakaj jih delamo. Zavedanje posledic posegov v prostor je nujno potrebno za uspe\u0161no sooblikovanje dru\u017ebe in okolja, v katerem ta deluje.<\/p>\n

\u017divimo v obdobju, ki ga zaznamuje razvoj tehnologije. Vse zmogljivej\u0161a tehnologija pa ne pomeni nujno tudi bolj razvite dru\u017ebe. Zaradi tehnolo\u0161ke revolucije pozabljamo na bistvo, so\u010dloveka in naravo. Tehnolo\u0161ki razvoj nas od na\u0161e okolice odtujuje, sploh digitalizacija nam na vrsto na\u010dinov ponuja odmik od realnosti. Odmik v virtualni svet, kjer ima posameznik ob\u010dutek, da ga sooblikuje in nadzoruje, s \u010dimer dobi ob\u010dutek mo\u010di sovplivanja na svojo okolico in navidezno ve\u010dji smisel obstoja. Vedno ve\u010d ljudi si ustvarja svoje okolje prek socialnih omre\u017eij, iger na spletu, forumov in vrsto drugih platform, ki ljudem omogo\u010dajo povezovanje ne glede na lokacijo. Hkrati pa je vedno manj ljudi dejavnih v svoji lokalni skupnosti. Najbolj banalen primer je upad volilne udele\u017ebe na lokalni in na nacionalni ravni.<\/p>\n

Lahko re\u010demo, da se javnost vedno bolj umika v virtualno \u2013 globalno in zanemarja realno \u2013 lokalno.<\/p>\n

Z zanemarjanjem lokalnega pa zanemarjamo tudi globalno, saj globalno ni ni\u010d drugega kot skupek lokalnih skupnosti. \u0160ele uspe\u0161no razvite in urejene lokalne skupnosti bodo pripeljale do globalno razvite dru\u017ebe.<\/p>\n

Prav arhitekti in urbanisti smo tisti, ki lahko posameznika pove\u017eemo z dru\u017ebo in prostorom, kjer \u017eivi, in zato je pomembno, da snujemo prostor za ljudi. Danes je treba \u0161e veliko bolj kot v preteklosti spodbujati k ekipnemu duhu in se osvoboditi individualnosti. \u010clovek kot dru\u017ebeno bitje sam ne bi zmogel obstajati, pa vendar so danes tendence k individualnosti vedno mo\u010dnej\u0161e. Vedno ve\u010d lahko storimo sami in vedno manj potrebujemo pomo\u010d drugih. Razvoj tehnologije nam omogo\u010da ve\u010djo samostojnost, kar pa posameznika pogosto, ironi\u010dno, \u0161e bolj obremeni ter oropa sodelovanja in posvetovanja s kolegi prek skupnega dela. To ka\u017ee na to, da celoten koncept razvoja narobe razumemo. Smisel razvoja ni odtujenost, temve\u010d razbremenjenost.<\/p>\n

Razbremenjenost bo prinesla bolj\u0161e rezultate tako pri projektiranju kot tudi \u0161ir\u0161e, v dru\u017ebi. Posameznik, ki je razbremenjen, ima ve\u010djo zmogljivost razmi\u0161ljanja in pravilnega odlo\u010danja. Sprejemanje odlo\u010ditev pa je temeljni gradnik na\u0161e civilizacije, saj dru\u017eba danes predstavlja se\u0161tevek odlo\u010ditev, ki smo jih sprejeli v\u010deraj tako na osebni, lokalni ter globalni ravni.<\/p>\n

Ob zavedanju, da smo del dru\u017ebe, spoznamo, da na njen ustroj ali njeno delovanje vpliva vsaka odlo\u010ditev vsakega posameznika.<\/p>\n

Vsak \u010dlen te dru\u017ebe je pomemben, saj jo sooblikuje v celoto, kakr\u0161na je danes in kakr\u0161na bo jutri. Tako kot je pomemben vsak \u010dlen dru\u017ebe, je pomemben tudi vsak objekt ali zasnova prostora.<\/p>\n

Prostora ne bomo izbolj\u0161ali (ali celo re\u0161ili pred propadom) z eno samo zasnovo, temve\u010d s konsistentnimi, premi\u0161ljenimi re\u0161itvami, ki naj izvirajo iz znanja, identitete ter poznavanja dru\u017ebe in prostora. Posegi, ki jih storimo danes, bodo sooblikovali jutri\u0161njo dru\u017ebo.<\/p>\n

\u017divimo v \u010dasu revolucionarnih re\u0161itev, medtem ko \u0161e kako potrebujemo evolucijo. Evolucijo dru\u017ebe in evolucijo idej, ki naj izhajajo iz svoje iskrene skrbi do so\u010dloveka ter okolja.<\/p>\n

Opomba:<\/em>
\nEsej je napisan z uporabo besedi\u0161\u010da, razumljivega splo\u0161ni javnosti, saj je treba arhitekturo osvoboditi meja znotraj stroke in jo pripeljati nazaj med ljudi. Sloga javnosti in stroke bo vodila v uspe\u0161no urejeno okolje, ki bo dru\u017ebi zagotavljalo rast in razvoj.<\/em><\/p>\n\n\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"AVTORSKI ESEJ PREJEMNICE VURNIKOVE \u0160TUDENTSKE NAGRADE ZA LETO 2019U\u010denje iz preteklosti za razumevanje sedanjosti ter na\u010drtovanje prihodnosti Ana Erjavec prejemnica Vurnikove \u0161tudentske nagrade za leto 2019 \u0161tudentka Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Pri\u0161li smo do to\u010dke, ko bomo morali za\u010deti graditi v skladu z okoljem, sicer ga bomo z neustreznimi arhitekturnimi in urbanisti\u010dnimi re\u0161itvami [...]","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":2636,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"iawp_total_views":8,"footnotes":""},"class_list":["post-3019","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3019","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3019"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3019\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4687,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3019\/revisions\/4687"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2636"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.centerarhitekture.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3019"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}