Arhitekturna politika bo podlaga za sprejem nove zakonodaje, za izvajanje bo potrebno novo koordinacijsko telo, ki ga bo imenovala vlada.

Vlada je na današnji seji sprejela Arhitekturno politiko Slovenije Arhitektura za ljudi. Sprejem sledi veljavnemu Nacionalnemu programu za kulturo, ki je kakovostno arhitekturo prepoznal kot eno izmed samostojnih področij širšega javnega interesa na področju kulture, ki tako kot druga področja potrebuje politiko varstva in razvoja.

EU je arhitekturo v dokumentih kulturnih politik opredelila kot temeljni element kulture in življenja v uniji, Slovenija pa teh spoznanj ni implementirala v nobeno sektorsko politiko. Posledice odsotnosti področja arhitekture se kažejo v nižanju kakovosti življenja in življenjskega okolja ter dejanske vrednosti prostora.

Zato je ministrstvo za kulturo pred časom spodbudilo pripravo arhitekturne politike s ciljem povezave vseh ključnih vladnih resorjev za dosego večje družbene odgovornosti posegov v prostor, trajnostnega razvoja skupnega prostora in višje kakovosti bivanja, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Pravica do kakovostne arhitekture in prostora

Arhitekturna politika v ospredje postavlja posameznika, ki ima pravico do urejenega, ekonomičnega, zdravega, varnega in do okolja prijaznega grajenega prostora. Njeni cilji so skladni z aktualnimi evropskimi razvojnimi politikami: kakovostna arhitektura, pametna rast, trajnostna razvoj in vključujoča arhitektura.

Vsebina arhitekturne politike in zlasti razvojne pobude se ravnajo po usmeritvah obstoječe finančne perspektive EU. Sledijo razvojnim izzivom, kot so: kakovostna arhitektura je zdrava, varna, do okolja prijazna in ekonomična. Inovativna arhitektura je spodbuda za gospodarsko rast in blaginjo ljudi, urejena dejavnost arhitekture je pogoj za uresničitev njene ustvarjalne in povezovalne moči.

Razvojne pobude sledijo še naslednjim izzivom: kulturna dediščina je aktivno vključena v današnje razvojne izzive, saj tvori jedro trajnostne družbe in nacionalne kulturne identitete, arhitektura javnih zgradb in javnih površin je zgled in spodbuda za javne in zasebne investicije, mednarodni prostor je za arhitekturo pomembno področje razvoja in priložnosti.

Kot še piše v sporočilu za javnost, arhitekturna politika predstavlja okvir za dolgoročno razpravo o nacionalni arhitekturni politiki in je podlaga za sprejem zakonodaje, ki bo imela neposredni vpliv na kakovostno oblikovan prostor in arhitekturo. Izvajanje arhitekturne politike bo spremljalo koordinacijsko telo, ki ga bo imenovala vlada.

Vir: Članek na spletni strani Delo – 31.08.2017